Slo-Tech - "Gospod Dorsey, kdo za vraga vas je izvolil in vas postavil na pozicijo s katere odločate o tem, kaj lahko mediji poročajo in kaj smejo izvedeti ameriški državljani? In zakaj se ne prenehate obnašati kot volilni štab demokratov ter blokirati poglede, ki nasprotujejo vašim političnim nazorom?" Tako se je republikanski senator Ted Cruz kar nekako zdrl na Jacka Dorseya, izvršnega direktorja Twitterja, med telekonferenčnim zaslišanjem pred senatno Komisijo za trgovino. Zaslišanja, ki ga je sprožila nedavna blokada novice The New York Posta na družbenih omrežjih, sta se morala udeležiti še njegova kolega iz Facebooka in Googla, Mark Zuckerberg in Sundar Pichai.
Kljub temu, da naj bi zaslišanje po dnevnem redu potekalo na temo odgovornosti spletnih podjetij za objavljene vsebine - gre za t. i. oddelek 230 ameriškega Zakona o dostojnosti komunikacij - pa so senatorji pogosto zatavali na stranpoti in trojico spraševali tudi glede oviranja konkurence, širjenja dezinformacij glede volitev in vplivanja na volitve nasploh.
Section 230 je v ZDA nekakšna varovalka za upravljavce spletnih vsebin, zaradi katere jih zakon ne vidi kot medije - ti imajo za objavljeno povsem drugačno, strožjo odgovornost - pač pa za nekakšen vmesni člen, zgolj posrednika. Zakon je bil sprejet leta 1996 in je imel namen zaščititi tedanja telekomunikacijska podjetja, do danes pa se je razvil v učinkovito bariero odgovornosti za spletne velikane. Ki pa, kot smo v EU ugotavljali že med razpravo o avtorski direktivi, v resnici s težavo pravočasno preverijo čisto sleherno objavo, ne da bi s tem močneje okrnili uporabniško izkušnjo ali pa na drugi strani, z umetno pametnimi filtri blokirali vse počez in pokončali svobodo govora. Da je v ZDA treba nekaj spremeniti, se strinjajo tako demokrati kot republikanci, le da prvi ciljajo na odgovornost za širjenje neresnic, drugi pa na cenzuro konservativnih mnenj.
Dorsey se je tako moral zagovarjati, ker je Twitter posebej kot neresnično označil objavo predsednika Donalda Trumpa o zanesljivosti glasovanja po pošti, medtem, ko iranskega ajatole Ali Hameneja, ki je grozil Izraelu, niso. Dorsey se je branil, da je v drugem primeru šlo za prazno rožljanje z mečem. Mark Zuckerberg je glede domnevnega cenzuriranja objave The New York Posta pojasnil, da so bili pred tem s strani FBI obveščeni, da se bodo v dnevih pred volitvami pojavili dokumenti, pridobljeni s spletnimi vdori. Od tu njihova previdnost in preverjanje objave. Sundar Pichai pa je senatorjem pojasnil, da Google spletne vsebine presoja brez kakršnihkoli političnih preferenc in pritaknil: "Pika."
Je pa, jasno, vsa trojica direktorjev section 230 glasno zagovarjala. Dorsey, da gre za najpomembnejši predpis, ki pomaga ohranjati svobodo govora na spletu. Enako Zuckerberg, da gre za zakon, ki je skozi leta pomagal oblikovati splet, kot ga danes poznamo, da pa se je internet kot tak vmes prav tako spremenil in da bi zakon vendarle potreboval določene spremembe. Pichai pa, da Googlova sposobnost zagotavljati dostop do tako širokega spektra informacij temelji prav na varovalkah, ki jih zagotavlja oddelek 230.
Za nameček in zabelo dogajanja; kopica senatorjev, med njimi tudi predsedujoči komisiji, republikanec Roger Wicker, ni zmogla pravilno izgovarjati Pichaijevega priimka.
Razprava in zaslišanje senatorjev ter njune morebitne posledice se bodo seveda nanašale samo na ZDA, utegnejo pa dolgoročno vplivati tudi na druge države, zlasti na njihove zahteve po hitrem in učinkovitem moderiranju objavljanih vsebin. V EU smo odgovornost spletnih upravljavcev že povišali s prej omenjeno direktivo o avtorskih pravicah, ki pa jo morajo države članice za konkretno veljavnost še ustrezno prenesti v svoje zakonodaje.
Meni se Pichai sliši kot povsem navadna arogantna Pičkai, ne vem pa, zakaj je to sploh relevantno. Spet faking val politične korektnosti, namesto, da se ukvarjamo z vsebino?
Tem pezdetom bi bilo treba razkosati njihove imperije na prafaktorje in jim vzeti moč, za katero menijo, da ni odgovorna nikomur. Propagandni monopol je zlo, ne glede na to, kateri politični opciji ali somišljenikom opcije pripada. Sveta resnica je morda obstajala v srednjeveški Evropi ali islamskih vukojebinah, v normalnih civiliziranih sekularnih državah pa ne.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Khm, Pichai je zgolj CEO in ne lastnik. Pravica do lastnega mnenja je super zadeva, vendar je IQ še vedno razporejen po gaussovi krivulji. Predvidevam, da je primerljivo z informiranostjo/razgledanostjo in sposobnostjo fact checkinga. Komur pač vsega tega primanjkuje, ga je lažje zmanipulirati in prepričati v kakšno svinjarijo/agendo.
Tukaj je še najbolj biased Dorsey, ki tolerira armado Twitter haterjev, kateri se spravljajo na Martina, Shattnerja, Rowlingovo, Pratta... oz. bi skenslali vse po vrsti v Jurčkovem slogu. Ker niso dovolj glasni podporniki/haterji, doh! Z Googlom sem kar zadovoljen, skoraj vedno mi servira konzervativne kanale, kot je povedal Pichai.
Oh teli trije po mojem ne odločajo politično kaj dosti. Obračajo se v tisto smer medijov, pri katerih je večji tok denarja.
Internet ima problem, ker imajo danes s preprostimi vmesniki dostop do njega tudi sila preprosti ljudje. Idealno mesto za zbiranje takšnih in drugačnih ekstremov. In pa seveda za vodenje takšnih ovc. Kakovost spleta (vsebine) je padla da peče glava. Dobre stvari pa se izgubijo v množici.
Google je cenzuriral npr. video konference cca 150 ameriških zdravnikov, ki so razpravljali o Covidu, zato ker so imeli drugačni pogled kot CDC. Pa so poklicni zdravniki, verjetno komisarji pri Googlu vedo več.
Twitter nima težav objavljati nelegalno pridobljenih podatkov v zvezi s Trumpom (njegova dohodnina), ko pa gre kaj proti demokratom pa takoj bannajo. Tudi zlagal se je, da ni bilo prav da so omejili objavo o škandalu z Bidnom in da so to omejitev odpravili. Dejansko pa so odpravili šele po zaslišanju.
Veliko je se je govorilo o zunanjem vplivu na ameriške volitve, dejansko pa so ravno ta trojica najbolj vplivni.
Če se gredo urednike in odločajo kaj se sme objaviti in kaj ne, potem zanje ne velja omenjeni zakon o "varnem pristanu", ker niso več le posrednik.
reč kar hočeš to so zasebna podjetja ki lahko delajo kar hočejo, niso medijske ustanove ki bi morale spoštovat kodeks. lahko sprejmejo pogodbo da bodo prikazoval oglase trumpa ali pa ne, lahko brišejo vsebino ki jo objaviš, ker si take pogoje sprejel ko si si ustvaril račun. jst ne morem prit teb v štacuno in ti težit zakaj nimaš nobenih plakatov od janše gor.
reč kar hočeš to so zasebna podjetja ki lahko delajo kar hočejo, niso medijske ustanove ki bi morale spoštovat kodeks. lahko sprejmejo pogodbo da bodo prikazoval oglase trumpa ali pa ne, lahko brišejo vsebino ki jo objaviš, ker si take pogoje sprejel ko si si ustvaril račun. jst ne morem prit teb v štacuno in ti težit zakaj nimaš nobenih plakatov od janše gor.
Še vedno so podvržena zakonodaji. Če to malce sfrizirajo, potem je to lahko game changer. Sicer je primerjava s štacuno popolnoma zgrešena. Boljša bi bila kak monopolistični Salomonov oglasnik s politično agendo, ki bi zavračal oglase vseh, ki mu niso všeč.
Tem pezdetom bi bilo treba razkosati njihove imperije na prafaktorje in jim vzeti moč, za katero menijo, da ni odgovorna nikomur. Propagandni monopol je zlo, ne glede na to, kateri politični opciji ali somišljenikom opcije pripada. Sveta resnica je morda obstajala v srednjeveški Evropi ali islamskih vukojebinah, v normalnih civiliziranih sekularnih državah pa ne.
Zakaj so tale podjetja problem, monopol na področju programske opreme (operacijskih sistemov) je pa kosher?
P. S. Em... svobodno podjetništvo, pa to.
Lastnik s svojo lastnino lahko dela kar hoče... ali kako ste že pravili?
Predvsem zato, ker MS ni platforma za izražanje frustracij desetin milijonov tavajočih kekcev. Pa še monopol ni tako izrazit, ker obstajajo uporabni alternativni operacijski sistemi (Linux, macOS...). Da so Windows nek "premium" je pa posledica poliranja zadev za gamerje. Jebat ga, igračka se kar precej uporabnikov, lasten mail server, ki je sam sebi namen, pa ni tako atraktivna zadeva, npr.
Mastodon referenc do markantnih situacij v drugih občilih dejansko še nisem zasledil, torej je nek meh ne glede na tehnično izvedbo. Kvaliteta tehnične izvedba OS-a je za razliko primarni atribut. Je pa na Twitterju npr. spet polno krvoželjnih trolov, ker je bil Alex Jones gost pri Joe Roganu in zahtevajo "cancellation". Po določenih merilih bi to lahko pomenilo sovražni govor oz. izražanje sovražnega mnenja zoper pravico do svobodnega izražanja v mejah toleranc.
ali kaj že hočeš reči?
Da Linux potrebuje ravno par % uporabnikov, kar odraža tudi stopnjo razširjenosti.
Po moje je problem, da niste čisto dobro premislili svojih idej. In ko jih nekdo pripelje do skrajnosti (Tviter) ter začne vam sr** po glavi - je pa kar naenkrat problem.
Pač, bo treba biti malo bolj konsistenten v svojem razmišljanju.
Vsako novo tehnologijo se moramo nauciti uporabljati, tudi socialna omrezja. Da pa se vladajoci razred tako neolikano obnasa, je zalostno (lep primer je Cruz). Na teh zaslisanjih politiki vedno izpadejo kot neotesani, razvajeni in si namenjajo grandiozno pomembnost kot "predstavniki ljudstva".
To seveda ne pomeni, da korporacije nimajo prevec moci, ampak glavni delez krivde seveda nosi politika, ki ne sprejema dobre zakonodaje. Klovni, ki javno tolcejo po lastnikih tehnoloskih podjetij, ki pac lobirajo za svoje interese (kot vsa druga podjetja), se vam hocejo prilizniti, po komentarjih sodec - pa nasedate.
Komicno je bilo, ko je Cruz tudi hvalil Facebook. Zakaj? Ker so na FB (povprecno) starejsi uporabniki in bolj konzervativni. Ampak neinformiran gledalec morda tega ne razume in ne sprevidi kako gre Cruzu ne gre za "american people", ampak republikansko stranko, torej posredno zase.
Veliko je se je govorilo o zunanjem vplivu na ameriške volitve, dejansko pa so ravno ta trojica najbolj vplivni.
Dobro si napisal. Tile trije so t.i. ruski hekerji, ki jih iščejo demokratski lovci na slovanske čarovnice (ne vem, ali bi Melanio štel v to kvoto ali ne...).
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Zakaj so tale podjetja problem, monopol na področju programske opreme (operacijskih sistemov) je pa kosher?
Zato, ker je tema sveta trojica na "frenetičnem" zagovoru. Ko bo tema zagovor šefov Epla, Majhnomehkega ipd., bomo pač kakšno rekli čez njih. Ne bodi no kot Hipatij_a, ki iz vsakega postrani ležečega kamna na tleh potegne ven šovinistično-družbene pojave in spelje debato v feminazi vode.
P. S. Em... svobodno podjetništvo, pa to. Lastnik s svojo lastnino lahko dela kar hoče... ali kako ste že pravili?
Ne vem, zakaj bi bilo lastništvo kakorkoli drugačno kot vsaka druga ustavno zagotovljena pravica - ni neomejena, ker se vsakodnevno tepe z drugimi pravicami. Res pa je, da skvoterji in neplačniki najemnin nimajo ABSOLUTNO (tu ni relativnosti in je ne sme biti) prav nobene pravice na lastnini. Ampak to je jasna situacija. Če pa lastnik na svoji posesti organizira pedofilske orgije v nazi kostumih, mu bo lastninska pravica bore malo koristila ali ga ščitila pred nezakonitimi dejanji, ki jih je storil na svoji posesti.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
