Prva je tehnologija v Veliki Britaniji začela uporabljati policija v južnem Walesu pred tremi leti. Na večjih dogodkih, kot so na primer nogometne tekme, so s prepoznavanje obrazom iskali osebe, ki so jih že pred tem želeli iskali. Rezultati so bili katastrofalni, saj je bilo od 2500 zadetkov kar 92 odstotkov lažno pozitivnih. A tehnologije niso nehali uporabljati, temveč so jo nadgrajevali. Prebivalec Cardiffa je zato policijo leta 2019 tožil, češ da so mu z optičnim prepoznavanjem obraza v letih 2017 in 2018 kršili pravice. Čeprav je na prvi stopnji izgubil, je sedaj prizivno sodišče pritrdilo njegovim argumentom. Nadzor je arbitraren, policisti pa imajo preveč pravic pri svobodnem odločanju, koga bodo iskali. Prav tako ni jasno določeni navodil, kje se prepoznavanje obrazov sploh lahko uporablja.
Med majem 2017 in aprilom 2019 so v južnem Walesu AFR uporabili približno 50-krat, česar ljudje niso vedeli, ker je bila tehnologija vzpostavljena prikrito. Sistem lahko skenira 50 oseb na sekundo, v tem času pa so preskenirali okrog 500.000 ljudi. Med njimi je tudi posameznik, ki je vložil tožbo, saj ni bil na nobenem seznamu oseb, ki so zanimanja vredna. Čeprav je sistem njegovo fotografijo izbrisal takoj po preveritvi baze, je bil njegov obraz skeniran. S tem je policija kršila zakon o varovanju podatkov, ker niso bili jasno določeni mehanizmi, kaj in kdaj se shranjuje. Policija tudi ni mogla dokazati, da so izvedli ustrezno presojo o varovanju osebnih podatkov. Prav tako niso preverili, da sistem AFR ni pristranski do kakšnega spola ali rase.
S tem tehnologija ni v celoti prepovedana, je pa močno omejena. Iz policije v južnem Walesu sporočajo, da bodo uspeli tehnologijo uporabljati v skladu z novimi zahtevami. Potrdili so, da se ne bodo pritožili. Enako velja tudi za ostale enote po državi.
