Slo-Tech - Danes ponoči se bo zgodila razpolovitev nagrade, ki jo za rudarjenja bitcoina prejemajo rudarji. Kriptovaluta in transakcije z njo temeljijo na postopku, ki se imenuje rudarjenje. Gre za brute-force reševanje matematičnega problema, kjer se iščejo vrednosti, ki poskrbijo, da ima blok (tako se imenujejo skupaj zapakirane transakcije) primerno nizko zgoščeno vrednost. Težavnost matematičnega problema se redno prilagaja dostopni računski moči, tako da v povprečju vsakih 20 minut narudarijo nov blok. Rudarji pa dobijo za svoje delo, ki terja veliko energije (in tudi amortizacijo naprav), plačilo v obliki novih bitcoinov. Tako se povečuje število bitcoinov v obtoku, a ker obstaja zgornja meja, se približno vsaka štiri leta nagrada za odkriti blok razpolovi. Danes ponoči se bo znižala z 12,5 bitcoina na 6,25 bitcoina.
To je že četrta razpolovitev v zgodovini. Na začetku je bila nagrada 50 bitcoin, potem pa 25 bitcoinov (razpolovitev novembra 2012) in naposled 12,5 bitcoina (razpolovitev julija 2016). Ob tem seveda mnogo ljudem zastavlja vprašanje, kaj to pomeni za vrednost bitcoina. Če se nagrada razpolovi, postane rudarjenje pol manj privlačno - razen če cena v dolarjih ne skompenzira te spremembe. Prav tako razpolovitev zniža inflacijo. Trenutno je v obtoku 18,4 milijona bitcoinov, zgornja meja pa je 21 milijonov bitcoinov. V preteklosti so razpolovitvam sledile rasti vrednosti, a te niso bile niti takojšnje niti zelo intenzivne (bitcoin pa je dolgoročni sicer rasel iz drugih razlogov). To pot pa situacija ni tako enoznačna. V pričakovanju razpolovitve je bitcoina zadnje tedne rasel in čez vikend dosegel 10.000 dolarjev, danes pa je spet dobro desetino niže. Situacijo še dodatno zapleta zahtevna gospodarska situacija, saj je svet na robu velike krize. Bitcoin v teoriji ni povezan z gospodarstvom, a z njim trgujejo ljudje, na katere seveda gospodarska situacija še kako vpliva. Ko so borze zaradi koronavirusa padle, je padel tudi bitcoin. Smo pa v dneh pred razpolovitvijo videli, da so močno porasle provizije za prenose bitcoinov.
A to še kdo uporablja kot plačilno sredstvo sploh? Včasih so se neke trgovine hvalile s tem. Zdaj pa je očitno samo še eno orodje za vlaganje odvečnega denarja kapitalistov.
Rudari se takrat, ko Nemci dumpingirajo elektro trg s cenami med minus 50 in minus 100 evrov na megavatno uro. Samo še hudičevo veliko žvau za računanje bi rabil. Ki požre čimveč štroma in čim bolj hitro računa. 2X plačano delo.
A to še kdo uporablja kot plačilno sredstvo sploh? Včasih so se neke trgovine hvalile s tem. Zdaj pa je očitno samo še eno orodje za vlaganje odvečnega denarja kapitalistov.
Ne, ker so na voljo boljse alternative. Bolj se uporablja kot rezervna valuta kriptosveta in pa store of value. Je tudi najbolj zanesljiv in varen settlement layer ever. Se vedno tudi ni jasno ali je protokol trajnostno vzdrzen, ker se minerje placuje preko blok nagrad (ki se na 4 leta razpolovijo) in ne s feeji.
Se vedno tudi ni jasno ali je protokol trajnostno vzdrzen, ker se minerje placuje preko blok nagrad (ki se na 4 leta razpolovijo) in ne s feeji.
Kako to misliš? Vsaka transakcija stane nekaj fee-ja (teoretično lahko pošlješ tudi zastojn, če čakaš par dni ali pa tednov: https://jochen-hoenicke.de/queue/#0,24h, mempool transakcij, ki čakajo na potrjevanje in koliko so stale) in miner, ki najde blok, dobi 12.5 BTC-jev (sedaj 6.25 po halving-u) + vse fee-je od transakcij, ki jih je vključil v blok (ponavadi tiste, ki so največ plačali, saj so najbolj profitabilni).
Če pogledamo ZADNJI block (pred halving): https://blockchair.com/bitcoin/block/62... Vidimo, da je dobil reward "12.5 BTC" za najden block + še en dodaten BTC (1.06876397 BTC) za vse transakcije, ki so bile vlkjučene v ta block (bilo jih je 2,481).
Naslednji block (tu se je zgodil haling in od sedaj je block reward 6.25 BTC za naslednja 4 leta, potem pa še 50% manj): https://blockchair.com/bitcoin/block/63... Reward "6.25 BTC" in "0.90968084 BTC" fee-jev od transakcij (3,134).
Zadnji block pred halvingom ni tipicen blok, zato podatek zavaja. Feeji v povprecju prinesejo manjsi delez. Vse vecji delez morajo minerji dobiti preko fee-jev, ker se bo blok nagrada zmanjsevala, razen seveda, ce ne gre cena gor. Alternativa je zmanjsanje varnosti omrezja.
A to še kdo uporablja kot plačilno sredstvo sploh? Včasih so se neke trgovine hvalile s tem. Zdaj pa je očitno samo še eno orodje za vlaganje odvečnega denarja kapitalistov.
Ne, ker so na voljo boljse alternative. Bolj se uporablja kot rezervna valuta kriptosveta in pa store of value. Je tudi najbolj zanesljiv in varen settlement layer ever. Se vedno tudi ni jasno ali je protokol trajnostno vzdrzen, ker se minerje placuje preko blok nagrad (ki se na 4 leta razpolovijo) in ne s feeji.
Hehe a eni res še verjamete v ta SoV bullshit narativo? Meni bitkojn že dolgo časa ne zgleda niti blizu kakemu "hranilcu vrednost" prej, yet another speculation tool. Zanimivo je tudi to, da če se SoV meme debunk-ne, potem bitkojn navijači takoj skočijo na meme, da je najbolj zanesljiv in varen settlement layer Ker ja, alternative so pa ful nezamislive in ne tolk varne, pa seveda nobenega dokaza o tem (facepalm). Seveda pa razumem, če imaš polno vrečo samih bitkojnov si želiš, da ta ne bi postala pretežka
Hehe a eni res še verjamete v ta SoV bullshit narativo? Meni bitkojn že dolgo časa ne zgleda niti blizu kakemu "hranilcu vrednost" prej, yet another speculation tool.
Too early to tell. Tudi zlato je "speculation tool", in veliki vecini ljudi je vseeno zanj. Ce je ideja zapecena v dovolj cloveskih mozganov, bo pac to objektivna realnost. Na koncu je vse imaginarno.
Hehe a eni res še verjamete v ta SoV bullshit narativo? Meni bitkojn že dolgo časa ne zgleda niti blizu kakemu "hranilcu vrednost" prej, yet another speculation tool.
Too early to tell. Tudi zlato je "speculation tool", in veliki vecini ljudi je vseeno zanj. Ce je ideja zapecena v dovolj cloveskih mozganov, bo pac to objektivna realnost. Na koncu je vse imaginarno.
potem bitkojn navijači takoj skočijo na meme, da je najbolj zanesljiv in varen settlement layer
Saj lahko poves kateri je bolj zanesljiv? Upam, da ne bos predlagal swift :)
Ne, ne nisem mislil swift . Čeprav, se spomnem tam okoli leta 2017 ali 2018, da sem preko banke nakazoval iz tujine v Slovenijo je bila stvar bolj zanesliva kot bitkoj tist čas. Mislim, da je bilo nakazilo izvedeno v enem dnevu in fee med 10$ in 20$. Za bitkojn vem, da so takrat v nekem obdobju, fee-ji zrasli tud čez 50$ in si mogu čakat tudi do 3 dni, da je šlo skozi.
Drugače pa sem pod alternative mislil, druge finančne rešitve, ki temeljijo na tehnologiji veriženja blokov. Katere, verjetno sam poznačš in jih ne rabim omenjat. Bi pa izpostavil samo to, da so nekatere alternativne rešitve že zdavnej povozile bitkojn, tako v varnosti npr.: finallity bloka je dokončen in ne tako kot npr. bitkojnu verjetnostni, povezave med node so privzeto šifrirane, ne zaupaš po defaultu bootstrap node-om ampak jih sam določiš in npr. ni ti treba zaupati, da miner ne bo delal napada dvojne porabe kovanca ali pa ti cenzuriral transakcijo, ker protokol skrbi, da tega ne more. Kot tudi, da so alternativne rešitve hitrejše (čas ko je blok dokončno potrjen je ponavadi pod 1 minuto). LN nima vze tukaj je drugi layer s svojim omrežjem, ki ima trenutno precej tehnoloških krčev.
Zato težko razumem, da razen za špekulacijo bitkojn OG-jev, bi sploh še za kaj drugega uporabljal bitkojn. Se pa strinjam ja, da je vse v glavah ljudi in če je trg prepričan (ali zmanipuliran :P da še tako neumna stvar ima visoko ceno, je to nažalost realnost.
Seveda ni 2x za rečt da so banke in ostale money inštitucije (npr. države) tudi videle nevarnost kriptovalut kot plačilnih sredstev in jih enostavno zbombardirale. Če si dovolj velik lahko manipuliraš tako z vrednostjo kot z miselnostjo ljudi. Primer: trenutna virus kriza.
Me res zanima katere "napredne" alternative mislis. Ne poznam nobene.
Ziher misli XRP (Ripple), kjer je CEO (hahaha) rekel 1x, da je bolj decentraliziran kot Bitcoin (=
To pa ja vsak malo bolj razgledan kripnonaš ve, da blockchain rešitve osnovane na PBFT algoritmih, težijo k večji decentraliziranosti. Zdaj razpravljat tukaj je verjetno ne smiselno, ker večina niti osnovnih pojmov (razen PoW) ne pozna. Ane nub
XRP ni nobena boljsa, kaj sele decentralizirana alternativa. Za njihove interne zadeve lahko banke uporabljajo Ripple tehnologijo brez uporabe enega samega XRP zetona. Za vse cross border resitve pa swift ze nekaj casa testira svojo lastno resitev. Sanse, da bodo sle banke presraufat vse svoje sisteme zaradi so prakticno nicne. Za vse ostale uporabnike, torej kupce in podjetja pa ze obstajajo resitve brez skritih troskov(uporaba Rippla ni zastonj) in ja eden izmed njih sta bitcoin in ethereum. Ce majo fetish za instantne transakcije pa spet obstajajo decentralizirane resitve z enakim ce ne celo hitrejsim procesiranjem transakcij.
Me res zanima katere "napredne" alternative mislis. Ne poznam nobene.
Hmm zanimivo, težko sicer verjamem, da ne bi poznal ćisto nobene... Par meni zanimivih. Če te od vsega najbolj zanima anonimnost in želiš, da konsenzni algoritem (progresacija verige blokov) na onovi PoW algoritma potem te vsekakor zanima protokol Mimblewimble. Vse transakcije, naslovi, zneski itd... so anonimni (šifrirani) in razen tebe nihče (in tisti, s katerim si delil ključ za vpogled) ne vidi stanja na tvojem računu niti ne ve. V blokih se vidi samo t.i. kernel od transakcije, ki pa mu ni možno slediti, niti ga de-anonomizirati ali pa povezati s kakšno prejšno/kasnejšno transakcijo. Na ta način potem verjetnost, da bo tvoja transakcija cenzurirana (da jo miner ne bi vključu v blok) pada sorazmerno s št. transakcij v mempoolu. Na protokolu mimblewimble imaš 2 popularni rešitvi: Grin in Beam.
Problem Mimblewimble protokola je, da je osnovan na PoW protokolu. Ta po definiciji teži k centralizaciji minerjev (=> 1 geografska lokacija). Za ta problem obstaja več rešitev. Menini najbolj prepričljive so rešitve, ki bazirajo na PBFT (probability byzantine fault tolerant) algoritmih. V osnovi, gre za to, da se omrežje (vozlišča) odločijo, da nek mali delež vozlišć lahko laže pa zato ne bo vplival na stanje omrežja, ker je večina 2/3+ vozlišč legit. Povedano po domače pri PoW se odloči kateri bo naslednji blok, 1 entiteta ki ima največ hashing moči, se pravi najbogatejši miner. Pri PBFT določi naslednji blok skupina vozlišč. Prednost PBFT algoritma je tudi, da je dosti hitrjši (hitri finality time pod 2 min) in omogoča on chain governance - upravljanje v katero smer bo šel razvoj blockchaina.
Za PBFT je narejenih kar nekaj rešitev. Meni npr. zanimivo je tole: EOS (sicer se za izvolitev block producerje-v uporablja dPOS). EOS (enterprise OS), ima trenutno najboljši pogon za pametne pogodbe (smart contract) bziranem na WASM, hiter finality time pod 2 min (90% verjetnost že pri 2 sec). Zanimivo ima tudi rešitev glede dodelevanja pravic za upravlanje z EOS računom.
Pri npr BTC imaš en ključ na naslov ali pa en naslov povezan v multisig. Pri EOS imaš namesto naslova poimenski račun. En račun (eos account) ima lahko več dodeljenih ključev, ki so lahko povezani v hierarhijo. Npr. zgornji level hirarhije predstavlja permission owner, na katerega sta vezana 2/2 ključa. To pomeni, da če želiš naresti transakcijo s tem permission-om boš moral naresti podpis na transakcijo z obema ključema. Ta owner level ima potem lahko pod level-e (child permission). Primer bi bil, da bi rad imel recovey, v primeru da zgubiš owner ključa. Na ta recovery level lahko vežeš različne ključe ali pa druge račune npr. narediš recovery 2/3, se pravi 2 od 3-eh, ki so navedeni na tem računu lahko naredita recovery. Da ne bi prišlo do zlorab, pa lahko navedeš, da če se 3/3 podpisali, potem se lahko recovery zgodi čez en dan, če sta 2/3, čez en teden in če 1/3 čez en mesec. Vse to se vidi na blockchainu, ker recovery transakcija more biti objavljena (in sprejeta) v omrežje, preden začne teči čas, da se recovery zgodi.
Ideja samega EOSIO je tudi, da bo več različni side-chainov, ki bodo lahko medseboj komunicirali. Trenutno se ta del še razvija. Obstaja pa že kar nekaj sidechainov oz. se razvijajo. Npr. pEOS "mimblewimble" matematika na EOS blockchain tehnologiji. Sicer je še čist v začetni fazi.
XRP ni nobena boljsa, kaj sele decentralizirana alternativa. Za njihove interne zadeve lahko banke uporabljajo Ripple tehnologijo brez uporabe enega samega XRP zetona. Za vse cross border resitve pa swift ze nekaj casa testira svojo lastno resitev. Sanse, da bodo sle banke presraufat vse svoje sisteme zaradi so prakticno nicne. Za vse ostale uporabnike, torej kupce in podjetja pa ze obstajajo resitve brez skritih troskov(uporaba Rippla ni zastonj) in ja eden izmed njih sta bitcoin in ethereum. Ce majo fetish za instantne transakcije pa spet obstajajo decentralizirane resitve z enakim ce ne celo hitrejsim procesiranjem transakcij.
Swift vem, da je leto, dve nazaj testiral plačilni protokol, ki je bil osnova na veriženju in determinističnosti medomrežnih sporočil. Ta prototip pa je še vedno baziral na starem načinu poravnave (settlement) in sicer na pre-funded (vnaprej financirana) bančnih računih. Se pravi niso rešli drugega, kot zoptimizirali trenutni komunikacijski sistem. Če imaš kake druge informacije prosim za link.
Zdaj kar se tiče Rippla in xrpl je treba razčistit dve stvari. Eno je firma - Ripple drugo je odprto kodna brezplačna blokchain rešitev XRP ledger. Treba je sicer poudarit, da Ripple proaktivno razvija xrpl nima pa patentne ali katerekoli druge IP lastniške pravice. Tako kot npr. od firme Blockstream bitcoin core.
Ripple meddrugim razvija tudi plačilno rešitev RippleNet za banke. Ta lahko za poravnavo uporabi ali obstoječi sistem prefunded bančnih računov ali pa xrp ledger. Zakaj bi uporabil xrpl namesto obstoječega načina? Poravnava se v povprečju zaključi pod 4 sec govorim za sam ledger (vem da je ripple razvil xRapid za cross currency settlement, ki v povprečju rabi 2 min preko xrpl) in ne več dni, stvar je bistveno cenejša, ker ne rabiš imeti sredstva na vseh bankah preko katerih boš delal poravnavo oz. ne rabiš zakupovati CCS slota plus feeji na transakcijo so pod 1 cent. Je tudi varnejša, ker nimaš centralne enote, ki bi ti lahko zasegla ampak pri upravlanju omrežja lahko sodeluje vsak (blockcahin vozlišča) itd...
Zakaj uporabit xrpl in ne bitcoin, ethereum itd.. Srž problema leži v konsenznem algoritmu, ki ga uporabljata btc in eth in sicer PoW. Zaradi plačevanja pristojbin miner-jem in pa ker novi blok vedno sproducira ena ne-decentralizirana entiteta, omrežje naravno teži k geografski centralizacija. Se pravi najbogatejši miner oz. peščica bogatih minerjev, ki so geografsko locirani tam kjer je najcenejša elektrika (trenutno kitajska) imajo kontrolo nad omrežjem in lahko v teoriji cenzurirajo transakcije. Pri xrpl nobeno vozlišče ne služi z fee-ji, ker se fee-ji "zakurijo". Skozi čas se na tak način dela deflacija in zmanjšuje št. xrp tokenov v obstoju. Poleg omenjenega problema je tudi problem, da PoW omrežje sledi najdaljši verigi, tako da se na kratek rok lahko dogajajo reorgi in posledično revrsanje transakcij. Tako, da je pri takem blockchainu potem verjetnosti finality bloka in ne fiksni kot pri xrpl (4 sec). Poleg omenjenega ima xrpl še eno dobro lastnost in sicer vse transakcije so deterministično sprejete v blok. To pomeni, da transakcija, ki ni bila sprejeta v trenutni blo mora biti sprejeta takoj v naslednjem. Vozlišče ki temu ne sledi omrežje oz. tvoj node zazna in se da tako vozlišče odklopit od omrežja. Trenutno mora sicer vsak posamezni upravljalec noda to ročno storiti. Se pa že pripravlja nadgradnja, da bo mrežje oz. tvoj node skozi algoritem samo ugotovilo in odstranilo tako vozlišče.
. Čeprav, se spomnem tam okoli leta 2017 ali 2018, da sem preko banke nakazoval iz tujine v Slovenijo je bila stvar bolj zanesliva kot bitkoj tist čas. Mislim, da je bilo nakazilo izvedeno v enem dnevu in fee med 10$ in 20$. Za bitkojn vem, da so takrat v nekem obdobju, fee-ji zrasli tud čez 50$ in si mogu čakat tudi do 3 dni, da je šlo skozi.