Slo-Tech - Mineva teden dni od redne razpolovitve nagrade (halving) za rudarjenje bitcoina, ki se zgodi približno vsaka štiri leta. Skrčila se je na 6,25 bitcoina (ta hip okoli 54.000 evrov) na blok, torej v povprečju vsakih 10 minut. Ta časovnica se ohranja približno konstantna tako, da omrežje redno prilagaja zahtevnost rudarjenja količini dostopne računske moči. In te je po razpolovitvi precej manj.

Povprečno je bilo ta teden na voljo 20 odstotkov manj računske moči kot pred razpolovitvijo: s 122 EH/s je padla na slabih 100 EH/s. To je pričakovano, saj so z razpolovitvijo nagrade, ki se ni odrazila v rasti tečaja, starejše naprave za rudarjenje postale neprofitabilne. Videli smo tudi prvi del tega efekta, ko je v tednih in dneh pred razpolovitvijo računska moč močno rasla, ko so (zlasti Kitajci) želeli izkoristiti kmalu neprofitabilne starejše naprave. Ob dvakrat nižjih dobičkih je zanje energije predraga. Zato ni presenetljivo, da se je danes ponoči (sreda) znižala zahtevnost rudarjenja...

Slo-Tech - Danes ponoči se bo zgodila razpolovitev nagrade, ki jo za rudarjenja bitcoina prejemajo rudarji. Kriptovaluta in transakcije z njo temeljijo na postopku, ki se imenuje rudarjenje. Gre za brute-force reševanje matematičnega problema, kjer se iščejo vrednosti, ki poskrbijo, da ima blok (tako se imenujejo skupaj zapakirane transakcije) primerno nizko zgoščeno vrednost. Težavnost matematičnega problema se redno prilagaja dostopni računski moči, tako da v povprečju vsakih 20 minut narudarijo nov blok. Rudarji pa dobijo za svoje delo, ki terja veliko energije (in tudi amortizacijo naprav), plačilo v obliki novih bitcoinov. Tako se povečuje število bitcoinov v obtoku, a ker obstaja zgornja meja, se približno vsaka štiri leta nagrada za odkriti blok razpolovi. Danes ponoči se bo znižala z 12,5 bitcoina na 6,25 bitcoina.

To je že četrta razpolovitev v zgodovini. Na začetku je bila nagrada 50 bitcoin, potem pa 25 bitcoinov (razpolovitev novembra 2012) in naposled 12,5 bitcoina (razpolovitev...

Slo-Tech - Medtem ko bitcoin podira rekorde in se spogleduje s psihološko mejo 10.000 dolarjev, je zanimivo vprašanje, koliko tega premoženja je izgubljenega in nedostopnega, ker so ljudje založili gesla, formatirali diske, prodali računalnike ali si kako drugače zaklenili bitcoine. Navsezadnje bitcoin na začetku ni bil vreden skoraj nič, temu primerna pa je bilo tudi skrb zanj. Ocen je bilo že več, ena izmed najbolj empiričnih pa ocenjuje, da je skoraj štiri milijone ali četrtina vseh bitcoinov v obtoku za vedno izgubljenih. To pomeni, da ne moremo do več kot 30 milijard evrov.

Doslej je bilo narudarjenih 16,7 milijona bitcoinov, kar predstavlja 80 odstotkov vseh bitcoinov, ki bodo kdajkoli obstajali. Zgornja meja je 21 milijonov, približujemo pa se ji asimptotično. Pri...

Slo-Tech - Včeraj popoldne se je nagrada, ki jo dobijo rudarji bitcoina za svoje delo, prepolovila. Ker gre za pričakovan, a redek dogodek, ki se je nazadnje zgodil pred štirimi leti (28. novembra 2012), si ob tej priložnosti poglejmo kondicijo ekosistema bitcoina.

Ustroj bitcoina predvideva, da se vsakih 210.000 narudarjenih blokov nagrada za uspešno najden blok razpolovi. Satoshi Nakamoto je to pravilo v bitcoin vgradil zato, ker je s tem omejeno število bitcoinov, ki sploh lahko nastanejo. Potrjevanje transakcij poteka z rudarjenjem blokov, kakor se imenuje izračunavanje zgoščenih vrednosti iz zadnjih transakcij in sledi vseh prejšnjih blokov, rudarji pa za nagrado za to računsko in energetsko potratno početje dobijo sveže bitcoine. To je tudi edini način, na katerega...

Ars Technica - Če ste na naši strani že brali kaj o bitcoinih, veste, da je glavni način nastajanja novih rudarjenje. Poenostavljeno rečeno se vse transakcije zapisujejo v bloke, ki vsebujejo zgoščeno vrednost prejšnjega bloka (tako nastaja veriga), nove transakcije in naključno vrednost. To je treba izbrati tako, da ima novi blok predpisano zgoščeno vrednost SHA-256. Predpisana v tem primeru pomeni, da se mora začeti z določenim številom ničel. Ker ni mogoče vnaprej predvideti, kako bo sprememba vhodnih podatkov spremenila zgoščeno vrednost, se postopek imenuje rudarjenje, v resnici pa gre za ugibanje. Kdor ugane novo vrednost, "narudari" nov blok, sistem pa ga nagradi s 25 bitcoini (ki so trenutno vredni okrog 1500 evrov).

...

Bloomberg - Zadnje dogajanje z bitcoini je poskrbelo, da je valuta postala prepoznavna tudi pri ljudeh, ki se ne ukvarjajo z računalništvom ali financami. Pretekli teden in vikend je bilo živahno, saj je bitcoin pridobival in izgubljal, vmes pa bile internetne borze celo nekaj časa zaprte zaradi napadov DDoS in zaradi tržnih neravnovesij.

Širša prepoznavnost pa prinese tudi druge pomisleke, recimo ekološke. Emisija bitcoin poteka z digitalnim rudarjenjem, kakor imenujemo izračunavanje novih blokov, kamor se potem shranjujejo transakcije. Ker je število bitcoinov navzgor omejeno na 21 milijonov enot in ker algoritem sproti prilagaja zahtevnost rudarjenja, tako da je nov blok v povprečju nakopan v 10 minutah, hkrati pa se vsakih 210.000 blokov nagrada za rudarje razpolovi, so stroški rudarjenja že precej visoki. Računanje namreč ni...

Slo-Tech - Ko smo prvikrat pisali o anonimni, decentralizirani, virtualni valuti bitcoin, še ni bilo povsem jasno, ali gre za muho enodnevnico ali pa se bo valuta prijela. Sčasoma se je pokazalo, da je zamisel Japonca Satoshi Nakamoto (za kar se je izkazalo, da gre za psevdonim, saj njegova identiteta ni znano) genialna. Valuta bitcoin je pseudo anonimna, tako da lastnika računa oziroma obeh strani transakcij ni mogoče zlahka identificirati, hkrati pa povsem decentralizirana, kar onemogoča manipulacije. Vse transakcije se poravnavajo takoj in so neizpodbojne, emisija valute pa se vrši z rudarjenjem (izračunavanjem zgoščevalne funkcije, hash). Denarni agregat valute je navzgor omejen na približno 21 milijonov bitcoin in se mu z rudarjenjem približujemo z geometričnim zaporedjem.

Valuta je dobro konvertibilna, saj na internetu najdemo...