» »

Kaj je Bitcoin - razlaga za vsakogar

Kaj je Bitcoin - razlaga za vsakogar

bitcoin ::

Ker nisem naĹĄel neke (res) preproste razlage Bitcoina v slovenskem jeziku sem se odloÄćil na res Äćim bolj preprost naÄćin zadevo povzeti, da se tudi manj veĹĄÄći uporabniki (babice in dedki) seznanijo z svetom kriptografskih valut kot je Bitcoin. Zdi se mi, da je Äćas izjemno primeren (finanÄćna kriza, korupcija…itd), da se pospeĹĄi izobraĹževanje o moĹžnih alternativah in morda naredi korake v drugo smer kot jo poznamo.

Zato prosim delite z drugimi, lahko kaj dodate k mojemu besedilu, komentirate, popljuvate…karkoli Ĺže hoÄćete, to je internet :)


Kaj je bitcoin?

Bitcoin je prva decentralizirana kriptografska valuta, katera omogoÄća izjemno hitre in unÄćinkovite transakcije preko spleta. Naj Ĺže takoj na zaÄćetku omenim, da Bitcoin ni edina kriptografska valuta. Danes jih obstaja Ĺže na stotine (na primer: Litecoin, DogeCoin, AuroraCoin, FeatherCoin…itd.) Vse pa temeljijo na podobni podlagi in tehnologiji katero je prinesel Bitcoin in so njegove naslednjice. Bitcoin je torej prva in najbolj odmevna ter ima trenutno najviĹĄjo vrednost med decentraliziranimi kriptografskimi valutami.

Zakaj ima Bitcoin vrednost?

Tako kot vsaka valuta do zdaj, Bitcoin-ova vrednost izvira iz zaupanja ljudi, da ima vrednost. Vendar pa to zaupanje za razliko od obiÄćajnih valut ne temelji na zaupanju v oblast ali pa na primer zaupanje v centralne banke. Zaupanje v Bitcoin temelji na matematiki. MatematiÄćni zakoni na katerih temelji Bitcoin (in druge decentralizirane kriptovalute) mu dajejo vrednost saj je koliÄćina omejena (zgornja meja je 21 milijonov Bitcoinov) ter naÄćin njegovega nastajanja je v naprej predviden in prav tako omejen. Torej za razliko od valut, ki jih poznamo danes (Euro, dolar…itd.), pri katerih centralne banke denar ustvarjajo brez kakih strogih omejitev (seveda so neke omejitve, vendar pravne in ne matematiÄćne, pravna pravila pa je moĹžno seveda hitro spremeniti, sploh kadar grozi "kriza")

Bitcoina torej ne moremo zaÄćeti neomejeno "printati" brez nadzora. Pravila nastajanja Bitcoina so v naprej znana (kot omenjeno, matematiÄćna pravila in NE pravna pravila) in od nastanka Bitcoina leta 2009 se koliÄćina Bitcoinov v obtoku stabilno in predvidljivo poÄćasi poveÄćuje dokler ne doseĹže 21 milijonov (kar naj bi se doseglo okrog leta 2150). VeÄć o nastajanju novih Bitcoinov v nadeljevanju.

Samo 21 milijonov? Je to dovolj za cel svet?

Bitcoin je deljiv na 8 decimalnih mest. NajmanjĹĄa vrednost je 0.00000001 Bitcoina. Torej tudi, Äće bo cena enega Bitcoina dosegla ceno 1 000 000 Eurov to ne bo oteĹžilo plaÄćevanja. Ĺ e vedno bi lahko plaÄćali kavo z 0.00000100 bitcoina.

Ta zgornja meja daje Bitcoinu ĹĄe eno posebno lastnost. Bitcoin pridobiva na vrednosti tudi zdaj ko ĹĄe ni doseĹženih 21 milijonov saj se povpraĹĄevanje (na dolgi rok, na kratki rok vrednost Bitcoina ĹĄe vedno moÄćno niha) poveÄćuje hitreje kot nastajajo novi Bitcoini. Ko bo doseĹženo ĹĄtevilo 21 milijonov bo zaÄćelo ĹĄtevilo Bitcoinov upadati (ker bodo ljudje izgubljali svoje denarnice, veÄć o denarnicah kasneje). Torej je za Bitcoin znaÄćilna konstantna deflacija (za razliko od trnutno aktualnih valut za katere je znaÄćilna inflacija).

Kako deluje Bitcoin?

Bitcoin je v svojem jedru na zelo zelo preprost naÄćin le seznam transakcij, ki se posodablja z vsako novo transakcijo. Torej na zaÄćetku, leta 2009 je ta seznam vseboval samo eno transakcijo, danes jih je Ĺže na milijone in seznam se konstantno veÄća.

Ta seznam je v digitalnem svetu v obliki datoteke katero omreĹžje bitcoina med seboj sinhronizira in gradi, dodaja nove transakcije. (Äće veste kako deluje bit torrent protokol lahko tukaj vidite vzporednico). Vsaka nova transakcija se po posebnem postopku preveri in doda na seznam kjer ostane za vedno in je ni mogoÄće veÄć spremeniti.

Kaj to pomeni, da je decentraliziran?

V Bitcoin omreĹžju ni centralne avtoritete. Primerjava z Evropsko unijo, kjer imamo Evropsko centralno banko. ÄĆe z Evrom kaj ne ĹĄtima bomo njih vpraĹĄali kako naprej oziroma bodo oni sami sproĹžili neke ukrepe.

Bitcoin ni podjetje, bitcoin ni en centralni streĹžnik, bitcoina ne moremo toĹžiti, ker ni nikogar, ki nosi odgovornost za to omreĹžje.

Bitcoin aplikacijo lahko vsak poganja na domaÄćem raÄćunalniku in tako sluĹži kot en Äćlen v celotnem omreĹžju. Posamezni Äćlen nima realno nobenega vpliva, vendar pa skupek vseh uporabnikov po celem svetu tvori izjemno moÄćno in robustno verigo, katera Ĺživi in postaja vedno moÄćnejĹĄa Ĺže od leta 2009. Torej tudi, Äće izpade elektrika na celotnem kontinentu bo omreĹžje Ĺživelo naprej saj je razporejeno po celotnem planetu (tako kot njegov temelj - internet, katerega ne moramo kar "izklopiti")

ÄĆe bi se Bitcoin zaÄćel uporabljati namesto denarja katerega poznamo danes so implikacje za naĹĄ druĹžbeno politiÄćni sistem nepredstavljive. TeĹža moÄći bi se preselila iz centralnih bank in vlad na ljudstvo, kar bi najverjetneje prineslo ogromno pozitivnih sprememb. Vendar je to tema zase.

Kako nastajajo novi Bitcoini?

Novi Bitcoini nastanje skozi proces kateremu pravimo "rudarjenje" (angleĹĄko: mining). To lahko poÄćne kdorkoli Ĺželi za kar bo potreboval nekaj strojne opreme, internetno povezavo in elektriko.

Bitcoin ima v sebi vgrajeno matematiÄćno uganko katero je moĹžno reĹĄiti samo tako, da se ugane pravo zaporedje znakov. Rudarjenje je poenostavljeno konstantno priĹžgan raÄćunalnik, ki je preko interneta povezan v Bitcoin omreĹžje in ves Äćas poskuĹĄa razna zaporedja znakov dokler ne reĹĄi uganke.

In zakaj bi nekdo troĹĄil elektriko zato, da njegov raÄćunalnik reĹĄi neko uganko? Zato ker tisti, ki jo reĹĄi dobi nagrado. In nagrada je trenutno 25 Bitcoinov. (prva ĹĄtiri leta je bila nagrada 50, zdaj je 25. Na 4 leta se prepolovi dokler ne bo v obtoku vseh 21 milijonov bitcoinov in bo nagrada 0). Zdaj ko je se cena Bitcoina giblje v stotinah Eurov imajo ljudje moÄćno motivacijo, da to vedno bolj poÄćnejo.

Vendar pa je omreĹžje zastavljeno tako, da se uganka lahko reĹĄi le na vsakih 10 minut. Ko omreĹžje zazna, da se uganke reĹĄujejo prehitro, recimo na 9 minut bo dvignilo teĹžavnost uganke. Torej recimo, analogija z besedno uganko, namesto besede iz petih Äćrk je treba uganiti besedo dolgo ĹĄest Äćrk, za kar bomo potrebovali dlje Äćasa, da jo uganemo.

Namen rudarjnja ni samo to, da neki ljudje s priĹžganimi raÄćunalniki sluĹžijo Bitcoine. Te raÄćunalniki, ki konstantno ugibajo ta zaporadja hkrati delajo ĹĄe to kar je bistveno za Bitcoin omreĹžje. In to je, da preverjajo in potrjujejo transakcije in gradijo prej omenjeni seznam ter ga zavarujejo, da ostane tak kot je, ter da ni mogoÄće samovoljno spreminjati.

Te rudarji torej to delajo predvsem zaradi nagrade, vendar pa hote ali nehote hkrati vzdrĹžujejo omreĹžje in mu dajejo varnost.


Kako rudarji potrjujejo in preverjajo transakcije?

Rudarji med seboj tekmujejo kdo bo prej reĹĄil uganko. In ko jo nekdo reĹĄi, jo ostali preverijo, da ni goljufal.

Zadeva se najboljĹĄe razloĹži na primerjavi z sudokjem. ReĹĄiti sudoku kriĹžanko je relativno teĹžko, ko pa jo enkrat reĹĄimo jo pa zelo hitro preverimo, samo preverimo stolpce in vrstice, da se vsaka ĹĄtevilka pojavi le enkrat.

In matematiÄćni problem v Bitcoin omreĹžju ima te lastnosti, reĹĄiti ga je zelo teĹžko, ko pa imamo reĹĄitev zelo hitro lahko preverimo, Äće je pravilna. OmreĹžje ima trenutno procesorsko moÄć, ki je viĹĄja od seĹĄtevka procesorske moÄći 500tih najmoÄćnejĹĄih super raÄćunalnikov in konstantno raste. S tem je Bitcoin omreĹžje trenutno najmoÄćnejĹĄi super raÄćunalnik na svetu in zaradi te lastnosti ga je zelo teĹžko pretentati. Tudi, Äće bi se neka vladna agencija odloÄćila z svojimi super raÄćunalniki napasti omreĹžje (to bi storila tako, da bi poskusila omreĹžju "prodati" napaÄćne reĹĄitve ugank in ga tako pretentala in s tem podrla zaupanje v omreĹžje) jim to ne bi uspelo saj je celotno omreĹžje moÄćnejĹĄe in bi to takoj ugotovilo in zavrglo take reĹĄitve.

Zakaj vsakih 10 minut?

Tako je bilo doloÄćeni v kodi Bitcoina, druge kriptovalute imajo krajĹĄe/daljĹĄe Äćase reĹĄevanja teh ugank (npr. Litecoin na 2,5 minute).

Bolj pomembno je kaj pomeni teh 10 minut za nekoga, ki plaÄćuje z Bitcoini. Torej, Äće jaz ta trenutek izvedem transakcijo bo takoj poslana v omreĹžje in prejemnik jo bo v nekaj sekundah videl na svojem Bitcoin "raÄćunu". Vendar pa transakcija ne bo potrjena dokler neki rudar v omreĹžju ne reĹĄi uganke, in to se bo zgodilo enkrat v naslednjih 10 minutah.

Razlikovati moramo trenutek, ko je transakcija poslana v omreĹžje in se razĹĄiri po celotnem globalnem omreĹžju, za kar rabi nekaj sekund. In med trenutkom, ko je transakcija potrjena. Ta potrditev pomeni, da se "zacementira" v prej omenjeni seznam transakcij in tam ostane za vedno.

Kaj toÄćno se zgodi v omreĹžju? Vse transakcije, ki se izvedejo v tem okvirju 10 minut se zdruĹžijo v block (slovensko: blok), torej zapakirajo se v neko enoto in postanejo del uganke, ki se reĹĄi. Rudar, ki reĹĄi uganko zapakira vse transakcije, ki so se zgodile v zadnjih 10 minutah, jih elektronsko podpiĹĄe in prilepi na prejĹĄnje bloke. Seznam transakcij katerega sem omenjal se reÄće blockchain (slovensko: veriga blokov). Ostali rudarji to hitro preverijo, Äće je vse ok se ne ozirajo veÄć nazaj in takoj zaÄćnejo reĹĄevati naslednji blok (torej ugibati, poskuĹĄati reĹĄiti uganko).

In tako se blockchain (veriga blokov) dan in noÄć, vikendi, prazniki brez prestanka…vsakih 10 minut gradi od leta 2009.

Zakaj je Bitcoin boljĹĄi od obiÄćajnega denarja?

Trenutno je najbolj zanimiv za ljudi, ki trgujejo preko drĹžavnih meja. Poslati evre na drugo stran planeta za sabo prinese ogromne transakcijske stroĹĄke ter tudi precejĹĄnji zamik. Potem je tu ĹĄe vpraĹĄanje na kateri dan v tednu poĹĄiljamo, Äćez vikend bomo teĹžko izvedli obiÄćajno transakcijo. Tudi razliÄćne pravne ureditve in druge ovire.

Bitcoin teh omejitev ne pozna. Transakcijski stroĹĄki so zanemarljivi (nekaj evro centov na transakcijo). Transakcija se zgodi v nekaj sekundah, potrjena je pa v 10 minutah. In ko je enkrat potrjena ni veÄć poti nazaj.

Zanimiv je tudi za vse, ki pri svojem poslovanju omogoÄćajo plaÄćilo s kreditno kartico. Kreditno kartico je mogoÄće zaradi kraje preklicati in s tem vse transakcije, ki so bile izvedene z njo. Poleg tega pa s kreditnimi karticami tudi pridejo transakcijski stroĹĄki, kateri so vsaj nekaj % od plaÄćila. To za prodajalca pomeni dodatne stroĹĄke zaradi Äćesar so na slabĹĄem tudi kupci saj so poslediÄćno cene izdelkov viĹĄje.

Bitcoin transakcije ni mogoÄće preklicati. StroĹĄek bitcoin transakcije je pavĹĄalen, Äće poĹĄiljamo 1000 Bitcoinov ali 0.00000001 Bitcoina bo stroĹĄek transakcije enak. Tisti, ki izvrĹĄi transakcijo se lahko celo odloÄći, da bo transakcijo poslal brez transakcijskih stroĹĄkov, vendar pa to ni priporoÄćljivo.


StroĹĄki Bitcoin transakcije?

Lahko je ni ali pa je. Naj na kratko raloĹžim.
Ko izvedemo transakcijo v Bitcoin omreĹžju se odloÄćimo, kolikĹĄen del bomo namenili za transakcijske stroĹĄke. Ta vrednost katero doloÄćimo bo pripadala rudarju, ki bo reĹĄil naslednji blok. Torej ta rudar bo dobil nagrado 25 bitcoinov + transakcijske stroĹĄke, ki so jih namenili ljudje v svojih transakcijah v zadnjih 10 minutah. ÄĆe bomo namenili 0 obstaja moĹžnost, da bodo rudarji naĹĄo transakcijo nekaj Äćasa ignorirali, ker bodo raje v svoj blok vkljuÄćili transakcije, ki vsebujejo nek transakcijski stroĹĄek. Ko bo priĹĄel nek okvir 10 minut ko bo transakcij malo, bodo morda tudi naĹĄo, ki je brez te "donacije" vkljuÄćili v blok in bo potrjena. Torej s tem ko doloÄćimo transakcijski stroĹĄek 0 bo naĹĄa transakcija najverjetneje rabila veÄć kot 10 minut za potrditev.

Te transakcijski stroĹĄki bodo tudi motivacija, da bodo rudarji nadaljevali s svojim delom ko bo nagrada vedno manjĹĄa (kot omenjeno se prepolovi vsaka 4 leta, kmalu bo le 12,5 na reĹĄen blok) in tudi po letu 2150 ko bo nagrada 0. To ne pomeni, da se bodo stroĹĄki transakcij Äćez Äćas poveÄćevali. Trenutno se v vsak blok zdruĹži nekje od 20 pa tam do 1000 transakcij. ÄĆe bi se bitcoin uveljavil namesto obiÄćajnega denarja bi ĹĄtevilo transakcij v 10 minutah postalo bistveno viĹĄje, s tem veÄć malih "donacij" na transakcijo in s tem tudi nagrada in motivacija rudarjem, da nadalje delajo to kar deljao danes.

Kje se moram registrirati, da lahko plaÄćujem z Bitcoini?

Nikjer. Kot reÄćeno, Bitcoin ni centraliziran. Ne obstaja neka spletna stran, ki vam odobri oziroma omogoÄći poslovanje. ÄĆe imate svinÄćnik in papir ali pa dober spomin lahko Ĺže prejemate Bitcoine (ne pa ĹĄe poĹĄiljate).

Da ta zadnji stavek dobi smisel moram najprej razloĹžiti koncept bitcoin denarnice.

Bitcoin denarnico sestavljata dva kljuÄća, privatni in javni kljuÄć. Ta dva kljuÄća sta v bistvu neko nakljuÄćno zaporedje velikih in malih Äćrk ter ĹĄtevilk.

Primer privatnega kljuÄća:
5K754USbjhjrYTxSnqepNFzGteQ8J4fA94ssSQccEJBVAMjjVcd

Primer javnega kljuÄća:
14uLwvW6AoZJQ2qNCwf3cb9Gm9jENRpmoL

Kot Ĺže sami besedi povesta, privatni kljuÄć je privatni, ne smemo ga nobenemu izdati, povedati, ga hraniti na nevarnem mestu kjer bi ga kdo lahko ukradel. OmogoÄća nam, da iz naĹĄe denarnice izvedemo transakcijo neki drugi osebi. Tako kot ne izdamo naĹĄega gesla za spletno banko in e-poĹĄto, tako moramo Äćuvati ta privatni kljuÄć. Tudi ni najbolje, da ga hranimo kar na raÄćunalniku, saj bi lahko kak virus kljuÄć izdal kakemu nepridipravu. Tukaj se odpira problem raÄćunalniĹĄke pismenosti, nujna je varna uporaba spleta na raÄćunalniku kjer hranimo privatni kljuÄć.

Javni kljuÄć je pa javni, lahko ga objavimo na spletu, na forumu, naredimo grafit na glavni ĹželezniĹĄki postaji…itd. Javni kljuÄć je naĹĄ naslov, primerljivo z ĹĄtevilko vaĹĄega raÄćuna pri banki. Ko Ĺželimo, da nam nekdo nakaĹže Bitcoine mu povemo javni kljuÄć. Na primer nekdo bo na svoji spletni strani objavil svoj javni kljuÄć z namenom, da mu ljudje nakaĹžejo prostovoljne donacije.

Ta dva kljuÄća, torej javni in privatni sta par. Iz privatnega kljuÄća zgeneriramo javnega. Torej tudi, Äće sluÄćajno izgubimo javni kljuÄć ga lahko vedno ustvarimo ponovno dokler poznamo privatni kljuÄć. Ne gre pa obratno, Äće izgubimo privatni kljuÄć za vedno izgubimo dostop do Bitcoinov na tem kljuÄću.

In kje dobimo te kljuÄće? Kot sem omenil zgoraj, lahko ga tudi napiĹĄemo na papir ali pa si jih zapomnimo, Äće imamo res dober spomin. Mora pa biti Äćim bolj nakljuÄćno zaporedje znakov. Nekaj kar ni dovolj nakljuÄćno poveÄća verjetnost, da ga nekdo ugane. Normalno, pa bi uporabili program, ki je namenjen generiranju takih kljuÄćev. Tukaj je cela znanost, saj je teĹžko preveriti kaj je zares nakljuÄćno. VeÄć o tem si lahko preberete drugje saj to ni specifiÄćno za Bitcoin ampak nasploĹĄno za generiranje nakljuÄćnih zaporedji.

ÄĆe se vam ta koncept privatnih javnih kljuÄćev zdi nekaj popolnoma Äćudnega naj povem, da toÄćno to tehnologijo uporablja vaĹĄ certifikat za spletno banko. Certifikat ni niÄć drugega kot par privatnega in javnega kljuÄća, s katerim se predstavimo banÄćnemu strĹžniku, da smo to res mi. Torej Bitcoin tega ni izumil, ta tehnologija obstaja Ĺže lep Äćas, posebnost Bitcoina je kot Ĺže zgoraj omenjeno decentraliziranost omreĹžja in blockchain (veriga blokov - zapisnik vseh transakcij).

Ker pa pri Bitcoinu ni banke, ni centralne avtoritete ni treba nikogar prositi, da nam da naĹĄ kljuÄć, naredimo si ga sami. Ali pa zaupamo neki spletni strani, ki ponuja storitev Bitcoin denarnic, da nam zgenerira kljuÄća in jih hrani, mi pa se v spletno stran prijavimo z geslom in dostopamo na enak naÄćin kot na primer do naĹĄe e-poĹĄte. Tu prenesemo del tveganja na to spletno stran.

Torej teoretiÄćno, lahko na papir napiĹĄete privatni kljuÄć, iz njega zgenerirate javnega. Poveste javni kljuÄć prijatelju in on vam nakaĹže Bitcoine. In kljub temu, da se vaĹĄ privatni kljuÄć ĹĄe nikoli ni dotaknil interneta saj obstaja samo na papirju, se transakcija vseeno zapiĹĄe v seznam transakcij (blockchain, verigo blokov). ÄĆe vi ta papir zaĹžgete so bitcoini ĹĄe vedo v seznamu transakcij vendar pa nihÄće ne more do njih, saj je privatni kljuÄć izgubljen in tam ostanejo za vedno. In omreĹžju je vseeno, Äće ste vi izgubili svoj kljuÄć, nikamor se ne morate pritoĹžiti. Samo ustrezni privatni kljuÄć lahko dostopa do doloÄćene denarnice in niÄć drugega. Torej tu je velika odgovornost na uporabniku, da ustrezno hrani svoj privatni kljuÄć.

Kako pa sami izvedete transakcijo? Svoj privatni kljuÄć morate uvoziti v program, ki je namenjen Bitcoin transakcijam. To je lahko na raÄćunalniku, na pametnem telefonu, tablici ali pa spletni strani, ki ponuja to storitev. ÄĆe ima vaĹĄa denarnica pozitivno stanje lahko takoj poĹĄljete Bitcoine komurkoli, potrebujete pa seveda internetno povezavo in naslov oziroma javni kljuÄć osebe kateri Ĺželite poslati Bitcoine.

Te primeri s papirjem so samo za ilustracijo (vendar popolnoma izvedljivi), Ĺželel sem le predstaviti to lastnost, da ni treba biti na internetu, da prejemate Bitcoine. Ni tako kot vaĹĄ mobilnik, kateri prejme sms sporoÄćilo samo, Äće je priĹžgan. Transakcija se izvede in zapiĹĄe v blockchain, Bitcoin omreĹžju je vseeno na kateri naslov. In v praksi, Äće bi namestili program za Bitcoin denarnico na vaĹĄ telefon ali raÄćunalnik vam ta avtomatsko zgenerira kljuÄće ter ima vgrajene varnostne mehanizme, da je vaĹĄ privatni kljuÄć varno spravljen.

Slabe lastnosti Bitcoina?

Bitcoin ima iz varnostnega vidika enake lastnosti kot gotovina. ÄĆe nekje pozabite kup bankovcev in jih nekdo vzame jih najverjetneje nikoli veÄć ne boste dobili nazaj. Enako je pri Bitcoinu vendar s to razliko, da ste ĹĄe dodatno izpostavljeni kraji preko interneta. Svoj privatni kljuÄć lahko "pozabite" na namizju, od nekje dobite virus ter tako vam ukradejo Bitcoine. Na tem podroÄćju je najveÄćji izziv za razvijalce varnostnih sistemov Bitcoin denarnic, da bo sistem varen tudi za uporabnike, ki imajo manj veĹĄÄćin z raÄćunalniki. Obstajajo Ĺže inovativni naÄćini kako zadevo bolje zavarovati, vendar tu Ĺželim predstaviti le osnovni koncept Bitcoina, kogar to bolj zanima lahko zadevo raziĹĄÄće.

Druga morda slaba lastnost (ali pa tudi ne tako slaba) je skoraj popolna anonimnost. Primer javnega kljuÄća zgoraj nikjer ne vsebuje podatka Äćigav je. Torej A nakaĹže Bju nekaj Bitcoinov, transakcijo lahko vidimo, saj sama transakcija je javna, ne vemo pa kdo sta A in B.

S tem sem pa pojasnil tudi drugo plat, to je popolna transparentnost. Za katerikoli javni naslov lahko pogledamo kakĹĄno ima stanje in vse transakcije, ki jih izvaja. Vendar dokler nekdo ne izjavi, ta javni kljuÄć je moj, ne vemo Äćigav je.

Mediji radi izpostavljajo to lastnost anonimnosti Bitcoina kot zelo slabo, saj se lahko uporablja za nezakonite posle. Vendar pa ima to isto lastnost danaĹĄnji denar - gotovina. In vsaka valuta se lahko uporablja tako za normalne kot za nelegalne posle, torej to ni tako specifiÄćno za Bitcoin.

Potem je ĹĄe nepreklicljivost transakcij. Za trgovce je to dobra lastnost, za potroĹĄnike pa morda ne tako zelo. Vendar pa obstajajo naÄćini kako zavarovati transakcijo. Na primer spletni nakup, vi nakaĹžete, trgovec pa potem ne bi odposlal izdelka. To je moĹžno reĹĄiti na podoben naÄćin kot to omogoÄća paypal. Torej z posredniki, ki bi zadrĹžali transakcijo dokler trgovec ne odpoĹĄlje izdelka.

Kaj pa, Äće je vse skupaj nateg?

Programska koda, ki poganja Bitcoin je open source (slovensko: odprto kodna). To pomeni, odprta javnosti, na njej ni patenta, kdorkoli si jo lahko ogleda. ÄĆe sami nimate znanja lahko prosite prijatelja programerja, kateremu zaupate, da si kodo ogleda in vam pove, da je zadeva dejansko nesporna in nima nobenih skrivnosti. Bitcoinu zaupa vedno veÄć ljudi in tudi iz utemeljenih razlogov, ne gre za vero, lepe besede ali kaj podobnega. Gre za matematiÄćne zakone, katere je moĹžno preveriti. To sem napisal leta 2014, sistem Bitcoin obratuje Ĺže 5 let in kljub mnogim napadom, tako raÄćunalniĹĄkim in politiÄćnim je vsak dan robustnejĹĄi in moÄćnejĹĄi.

Verjetno ste ali pa boste kmalu sliĹĄali za propad najveÄćje izmenjevalnice Bitcoinov za dolarje z imenom Mt.gox (napadalcem je uspelo vdreti v njihov sistem in pokrasti veliko ĹĄtevilo Bitcoinov). Razlog za tako ranljivost te izmenjevalnice je, da ni bila namenjena trgovanju z Bitcoini, zaÄćela se je kot spletna stran za izmenjavo raznih izdelkov (kot bi rekli naĹĄa bolha.com) in Äćez noÄć je postala zelo priljubljena za trgovanje z bitcoini. Lastniki te spletne strani pa so bili preveÄć leni, da bi primerno posodobili varnost spletne strani. Mediji to zgodbo radi uporabljajo kot argument proti Bitcoinu. Kot, da je ta izmenjevalnica poosebljala Bitcoin. Ta argument je enako prazen kot Äće bi rekli, da je Euro zaniÄć ker je nekomu uspelo oropati eno banko (recio NLB ;) ).


Kje zaÄćeti?

Predvsem se najprej Äćim bolj izobraziti o zadevi.

Tukaj si lahko pogledate aktualne podatke o transakcijah in odkrivanju novih blokov, stran se avtomatsko osveĹžuje in vidite vse trenutne transakcije:

https://blockchain.info/

Za zaÄćetnika v Bitcoin svetu bi priporoÄćal uporabo spletne denarnice na tem naslovu:

https://blockchain.info/wallet

Ne pozabite ustvariti moÄćno geslo, torej vsaj 8 znakov (priporoÄćljivo veÄć), male in velike Äćrke, ĹĄtevilke, posebni znaki. Ne uporabljajte enakega gesla kot za druge (manj varne) spletne strani.

Ko boste imeli svojo denarnico lahko dobite nekaj brezplaÄćnih Bitcoinov tukaj:

http://freebitco.in

Na tej strani vnesete javni kljuÄć oz. naslov vaĹĄe denarnice, ter si izmislite neko geslo (tu ni treba da je zelo varno geslo ter nikakor enako kot zgoraj pri vaĹĄi denarnici). Polje za email pa lahko pustite prazno. Nato samo izpolnite Captcha in prejeli boste pribliĹžno 0.00000400 Bitcoina. Postopek lahko ponovite vsako uro. Sistem vam bo izplaÄćal ko boste akumulirali vsaj 0.00005460 Bitcoina, izplaÄćuje pa se vsak konec tedna v nedeljo. Torej vsaj 14 krat morate obiskati to stran, izpolniti captcha in dobili boste 0.00005460 Bitcoina na vaĹĄo denarnico. To so zelo majhni zneski vendar je zadeva zastonj in dovolj, da se malo poigrate in vidite kako deluje.

Takih strani, ki ponujajo zastonj Bitcoine je veliko, vendar po osebnih izkuĹĄnjah je ta najbolj uÄćinkovita. Ne delam reklame tem stranem ali kaj podobnega. Tudi link je Äćist, ne dobim nobenega procenta od vaĹĄega klikanja na teh straneh. Lahko vpiĹĄete v google: "bitcoin faucet" in jih boste naĹĄli ogromno. Veliko je tudi nategov. Zato za zaÄćetek priporoÄćam to zgoraj omenjeno saj lahko v parih dneh zberete dovolj za eno transakcijo. Vse te strani pa zahtevajo, da akumulirate vsaj dobrih 0.00005000 bitcoinov na njihovi strani preden vam nakajĹžejo na vaĹĄo denarnico. Vzrok za to pa so transakcijski stroĹĄki, uÄćinkoviteje je narediti eno malo veÄćjo transakcijo kot pa veliko malih. Zakaj je temu tako je Ĺže podrobnost o kateri si lahko preberete drugje.
  • spremenilo: bitcoin ()

3man ::

Uf, hvala, da si se potrudil! Epsko. Končno bodo zdaj vsi padalci v teme o Bitcoinih, ki se jim ne bo dalo brat desetin strani debat lahko na STju prebrali en dober povzetek.

Upam, da to ni le reklama za zadnji link. Enkrat, ko boš imel čas in spet malo volje, malo popravi vsebinske in pravopisne napake, ker je prispevek vreden tega. ST bi lahko za take prispevke uvedel le možnost zahval. Komentarje pa zaklente... tudi tega lahko zbrišete.

:) Car si!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: 3man ()

Yohan del Sud ::

Hvala za trud. Se mi je zdelo, da je bitcoin (prosto po Thomasu) bullshit. Sedaj vem, da je bullshit.
www.strancar.com

bitcoin ::

Yohan del Sud je izjavil:

Hvala za trud. Se mi je zdelo, da je bitcoin (prosto po Thomasu) bullshit. Sedaj vem, da je bullshit.


Ni panike :)

Yohan del Sud ::

Ok, bom vzel malo nazaj, tudi na Thomasa se ne morem zgovarjat, ker dejasnko ima malo višjo toleranco do te problematike kot jaz. 6. točka. Bi pa vseeno dejal, da se malo podcenjuje psihološki dejavnik. Večina ~100IQ človekov z nekaj življenskimi izkušnjami bo vseeno raje vzela 100 kreditov inflatornega papirja, kot 100 kreditov "matematično" podprtega denarja. Tistim z manj, ker itak diši po nategu in tistim z več, ker spet dišu po nategu.
www.strancar.com

Zgodovina sprememb…

bitcoin ::

Ja se strinjam.

Če dodam še en pogled na celo situacijo. Že danes uporablajomo plačilni sistem podprt z matematiko. To da ljudje zaupajo svojemu Kliku (ali drugi obliki spletnega bančništva) in s tem posredno tudi plačevanju preko interneta, katerega varnost temelji na omenjenih principih privatnih/javnih ključev oz cetrifikatih vsaj meni nekaj pove. Pri bitcoinu gre ta matematika samo nivo višje, torej je udeležena še pri samem kreiranju Bitcoinov. In če pogledamo kje trenutno leži največ nezaupanja bo odgovor: v politiki in bančnem sistemu. Torej, če zdaj bitcoin smrdi po nategu, je vprašanje kakšen vonj bo imel, ko bo naš obstoječi finančni sistem v težavah.

Če si udeležen v gospodarstvu (ponavadi) ne posluješ s kovčki denarja ampak samo gledaš kdaj transakcija prileti na tvoj TRR. Torej psihološko gledano se meni osebno zdi, da smo že v tem svetu kjer je vse skupaj abstrakcija in je papirja vedno manj.

Drugače pa, če nekaj diši po nategu še ne pomeni, da je nateg :)

bitcoin ::

Aja pa še to, te 100IQ človeki naj tudi povohajo kak vonj ima trenutni plačilni sistem. Če je morda inflacija hitrejša od pozitivnih obresti, je treba malo razmisliti kaj je definicija natega :)

bitcoin ::

En mali update, za dodatna pojasnila. Predvsem glede zgornje omejenosti bitcoina na 21 milijonov.

Ta lastnost je zelo podobna zlatu. Torej, če bi imeli danes papirnato valuto vezano na zlato bi obdavčevanje imelo zelo drugačno obliko kot jo ima danes, ko denar lahko banke ustvarjajo neomejeno. Lahko si pogledate proračun ZDA skozi zgodovino, ko so še imeli zlato valuto in danes ko tega ni več in vam bo postalo dokaj jasno o čem govorim.

V primeru zlate valute mora država v primeru, da potrebuje denar za svoje podvige (npr. nek projekt, zdravstvo, šolstvo, predvsem pa za vojno) prositi ljudstvo za denar saj ga sama ne more ustvariti (razen, če v zemlji najde zaloge zlata in tako poveča obtok). Torej denar država v takem sistemu primarno dobi z obdavčevanjem.

Če pa valuta ni omejena, kot vse današnje valute (dolar, euro...itd) pa je ta davek manj očiten saj se skriva v inflaciji. Če hoče država v vojno, ne bo rekla ljudem: hej rabimo keš za vojno zato bomo dvignili davek za nekaj %. Če bi bilo tako, bi se zelo malo ljudi strnjalo z vojno. Tukaj je zelo lep primer ZDA, je pa podobno tudi v EU vendar bolj neočitno.

Kaj torej država naredi, začne ustvarjati denar, sposoja si ga od centralne banke, ljudem ne omeni da bodo zaradi tega njihovi prihranki, plače...itd zaradi tega začele izgubljati kupno moč. Vendar ljudje tega ne občutijo tako direktno kot pri davku saj ta "skriti davek" pride z zamikom in je na leto dokaj zanemarljiv.

Zakaj pa je bitcoin boljši od zlata (oz na zlato vezane valute)?

Zlato je težko pošiljati naokrog, zato se je razvil papirnati denar, da olajša transakcije, zlato pa se nahaja v nekem trezorju neke banke kamor gremo lahko z bankovcem zamenjati zlato. To pa odpre vrata za goljufije, bankovce lahko ponaredimo, banka lahko na skrivaj še vedno izda več bankovcev kot je zlata, ljudje lahko samo zaupajo, da banka tega ne bo naredila. Pri bitcoinu to zaupanje ni potrebno saj ni nobene banke, samo matematični algoritmi katerih v zadnjih petih letih nobenemu ni uspelo pretentati in verjetno nikoli ne bo, ponarediti bitcoin je še vedno nemogoče. Pri banki je torej veliko več tveganja, naše zaupanje moramo razširiti na vse zaposlene v banki, na vse zakonodajalce (politike), ki lahko vplivajo na ureditev valute itd.

Bitcoin je za razliko od papirja omejen sam po sebi v svojem algoritmu (na 21 milijonov) in ne potrebuje nekega trezorja in bankovcev. Poleg tega je pa deljiv na 8 decimalnih mest. Zlato je deljivo vendar ga je treba pretopiti v manjše kose (kar prinaša dodatne stroške in nepraktičnost). Poleg tega je še vprašanje čistosti, nekdo lahko primeša del druge kovine k zlatu. torej se odpre še vprašanje kontrole kar zopet za sabo prinese neke stroške. Pri deljivosti zlata je treba tudi omeniti, da ni niti približno tako deljiv kot bitcoin. Lahko si predstavljamo kako nepraktično bi bilo imeti v denarnici kose zlata v velikosti zrna peska, da bi z njim plačali neko blago/storitev.

nurse013 ::

bitcoin
čestitam, res lepo in obširno napisano, tud meni bo marsikaj bolj jasno
:)
you gotta be kidding me...

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

PINki ::

Res je, končno sem izvedel kaj je Bitcoin, ne da bi zaspal med branjem.

MrX ::

Mogoče komu prav pride tudi tale seznam uvodnih videov https://bitcointalk.org/index.php?topic...

bitcoin ::

PINki je izjavil:

Res je, končno sem izvedel kaj je Bitcoin, ne da bi zaspal med branjem.


Me veseli, da sem zadevo ok razložil.

Kogar dodatno zanimajo zadeve, je tukaj tudi zelo dobro razloženo v slovenščini:
https://bitcoin.org/sl/vprasanja-in-odg...
1AXfANRr6LYdZZEYGcyE5oSD9dWmLSLBjd

Kaj je Bitcoin: https://slo-tech.com/forum/t606964


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Tehnične podrobnosti težav v Mt.Goxu

Oddelek: Novice / Kriptovalute
348696 (4582) SasoS
»

Bitcoin se je umiril, koliko pa stane rudarjenje?

Oddelek: Novice / Kriptovalute
4816574 (10379) marS
»

Za bitcoinom buren teden (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Kriptovalute
9819036 (12285) psickolog
»

Namenske škatle za rudarjenje bitcoinov velik hit (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Kriptovalute
10423618 (18586) M.B.
»

FBI zaskrbljen zaradi bitcoina (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Kriptovalute
5014141 (10819) MrStein

Več podobnih tem