Mikrovalovi - kako zajeti/obdelati

Zdravo,

imam en teoretični projekt, ki bi ga rad implementiral v prakso, znanja o računalništvu nimam prav veliko iz tega področja, ker je potrebnega kar nekaj znanja iz fizike, elektronike, računalništva in bi rabil pomoč kakšnega posameznika v zs ali v tej temi okvirno.

Rad bi ujel mikrovalove, ki delujejo na visokih "radijskih" frekvencah, ki so v bistvu mikrovalovi, npr. med 15 in 20 GHz...

Te mikrovalove bi moral "loviti" "over the air" s kakšno posebno anteno, nato pa jih prenesi na pc in primerno obdelati, da bi dobil uporabne podatke.

Recimo podoben primer je rtl-sdr ključek, ki zajame radijsko frekvenco - analogni ali digitalni signal, se izmislim na frekvenci 145.500 MHz in jo potem pošlje v pc, nato pa konvert v analog zvok, dmr sporočilo oz. kakršne koli ostale podatke ki jih omogoča dmr.

Drug primer, nabaviš en večji krožnik, umeriš proti sosedovem wi-fi, ki je teoretično odprt in koristiš njegovega (teorija). Ali pa usmeriš proti wi-fi točki, ki je free in koristiš...

Kakšne so možnosti? AIRSPY dela samo do 6GHZ, bistveno premalo.

Lp

Hej,

dal sem samo primer, gre za dosti višje frekvence baznih postaj, ki so povezane med seboj over the air in me zanima, ali je moč zajeti te podatke...

Točno frekvenco že poznam, tako da ja, potreboval bi anteno oz. reciever in converter na pcju, da lahko obdelam podatke...

@perpetum: glej zs

fajn, pred leti so nekateri isto pisali/mogoče si bil zraven, da ni možno za ugodno ceno zajeti frekvence med 0 in par GHz, pa da je nemogoče s poceni opremo demodulirati dmr, pocsag in druge signale, tetro itd. pa so vsi pojedli tiste besede, tudi na slo techu, ko se je kar na enkrat pojavil rtl-sdr ključek z ustreznim čipom za par evrov.

Gre za izmenjevanje tehničnih mnenj in rešitev, če je stvar možna, neglede na denar. Hvala za nekoristen komentar @starfotr

starfotr je 8. maj 2020 ob 12:09 izjavil:

Pač nabavi si kar si želiš. Mogoče boš pa uspel kaj izmerit ali zajet. Dejstvo pa je, da nimaš pojma in da pri višjih frekvencah so še kako pomembni kabli, konektorji in podobno, saj je vse povezano s snovno geometrijskimi lastnostmi materiala.

hvala, saj zato je forum ane? Eni veste več, eni "nimamo pojma", se pa učimo. Razlika med tistimi, ki znate pa je: eni na forumih delijo znanje, drugi pa trolate oz. modrujete in nas postavljate na realna tla.

Dobro hvala, morda ima kdo kakšno bolj detaljno idejo

No to je pa že odgovor, ki je dejansko koristen ;) mujek preverim tole in se morda slišiva kaj preko zs

Zdravo,

hvala za komentar... je ideja, izvedljiva... težko, možna? vsekakor da. Osnova je preprosta: najprej zaznati oz. sprejeti ta spekter, potem pa se verjetno stvar šele dobro začne.

Pa saj ste tukaj gor (upam da) ljudje z znanjem in izkušnjami, predvsem pa entuziazmom oz. da nam je skupno to, da imamo nek izziv. Imam kar nekaj zelo koristnih informacij, ki bi znale biti za koga koristne. Zbiral sem jih več kot leto in ugotovil marsikaj zanimivega, vendar moram najprej zaznati ljud na forumu, ki so zanimivi in z njimi vstopiti v stik :) zs .

In to drugo stvar bi zgleda on razlagal samo preko ZS ker je to ultra super skrivnost, podatke je pa zbiral več kot leto dni...

S prihodom pHEMT FET-ov, novejših GaAs in tudi mikrovalovnih silicijevih tranzistorjev (BFP420 Ft=30 GHz), MMIC vezij in tako dalje je to frekvenčno področje postalo dostopno tudi navadnim smrtnikom. Ker je ojačanje postalo poceni, se namreč ni več treba boriti za vsako desetinko decibela in lahko marsikje uporabimo kar 0,7 mm vitroplast namesto dražjega in za obdelavo problematičnega teflonskega laminata. Kot pri vsakem specializiranem področju, je pri mikrovalovih potrebno veliko znanja in izkušenj, a nihče se ni že rodil pameten. Kjer je volja, je tudi pot.

Zgraditi boš moral sprejemni konverter, da boš signale z želenega frekvenčnega področja prestavil na nižje frekvence, kjer se jih bo z dosegljivo opremo (rtl sdr sprejemniki in podobno + računalnik) dalo demodulirati.

Imamo vrhunskega strokovnjaka za mikrovalovni spekter, ki vse svoje projekte da v javno uporabo, vključno z morebitnim softwarom. To je prof. dr. Matjaž Vidmar, njegova spletna stran je tukaj:

lea.hamradio.si/~s53mv/

Mnogo njegovih predavanj je tudi na Youtube. Ker bi rad gradil v področju 15 do 20 GHz, ti predlagam, da za začetek najprej prebereš članka o gradnji SSB radijskih postaj za radioamaterski področji 10 GHz in 24 GHz:

lea.hamradio.si/~s53mv/zifssb/xband.html
lea.hamradio.si/~s53mv/zifssb/kband.html

Meni dela normalno v Firefox 77.0b2 Developer Edition, res pa je da imam v nastavitvah opcijo "Block dangerous and deceptive content" namenoma izklopljeno.

Edit:

dva mirror sajta:
http://s53mv.s5tech.net/
http://antena.fe.uni-lj.si/literatura/S...

Ne, žal tole nima veze s pomanjkanjem HTTPS. Stran se je znašla na seznamu potencialno zlonamernih strani pri Googlu, natančneje pri Google Safe Browsing Service.

Stanje se lahko preveri tukaj.

Radosti cenzure.

Edit: mirrorji zaenkrat niso prizadeti s tem

Ales je 8. maj 2020 ob 21:26 izjavil:

Ne, žal tole nima veze s pomanjkanjem HTTPS. Stran se je znašla na seznamu potencialno zlonamernih strani pri Googlu, natančneje pri Google Safe Browsing Service.

Stanje se lahko preveri tukaj.

Radosti cenzure.

Edit: mirrorji zaenkrat niso prizadeti s tem

Mogoče si je prislužil cenzuro s tem predavanjem :-)



Matjaž je namreč ne le skonsturiral radijske postaje, antene, vozliščne računalnike, TNC-je za domačo gradnjo linkov do 10 Mb/s z dometom 100 km, ampak je tudi izdelal svoj izredno učinkovit in zanesljiv protokol, po katerem se podatki prenašajo po tem brezžičnem omrežju. Zakaj nov protokol? V zgodnjih osemdesetih se je za radioamaterske potrebe prenosa podatkov uveljavil packet radio protokol AX.25. Zaradi omejenih zmogljivosti takratnih računalnikov (8 bitni procesorji in nekaj Kb pomnilnika), ideje, da bo en protokol rešil več problemov hkrati (AX.25 zajema več OSI nivojev) ter ostalih manjših napak protokola, se je ob razmahu protokola IP spoznalo, da je njegova enkapsulacija v AX.25 znižala izkoristek zveze na le nekaj odstotkov. Po dolgem čakanju prihoda novega protokola, ki bi omogočil učinkovitejši prenos TCP/IP po brezžičnem radioamaterskem omrežju, se je Matjaž leta 2010 odločil, da ga razvije sam in ga poimenoval NBP. Gre za minimalistični protokol, ki se izvaja na vozliščih in TNC-jih, zgrajenih okoli majhnih ARM mikrokrmilnikov (LPC2138, LPC2387, LPC2388), ki jih lahko zaspajkamo doma. Z novim protokolom se obstoječa oprema izkoristi preko 80 %, obenem je pa celoten sistem (oprema plus protokol NBP) zelo močnostno učinkovit, saj vozlišča in TNC-ji porabijo le nekaj W, radijska postaja pa z izhodno močjo le 4 W zaradi uporabe preproste BPSK modulacije s pomočjo 30 cm anten dosega domet 100 km. Vozlišče za delovanje ne potrebuje veliko parametrov, vsa so shranjena v EEPROM-u in začne delovati manj kot sekundo po vklopu.

Matjaž je lani pripravil na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani predavanje o svojem protokolu in mu verjetno za povečanje udeležbe dal "bait" naslov "Kako Googlu zmešati glavo?". Ker bi tako z nekaj truda zgradili lastno vzporedno omrežje, se je lahko Googlu zameril, čeprav zaenkrat njegovo predavanje na Youtube še ni cenzurirano. :-)

Veliko DMR prometa poteka preko NBP.

starfotr je 9. maj 2020 ob 06:51 izjavil:

Njegov protokol NBP ne podpira IPv6. In več ali manj ni nobenega prometa preko njega.

NBP vozlišča bodo prenašala katerikoli protokol. IPv6 lahko implementiraš v končne točke (TNC-je), saj je vse odprtokodno.