Ali je kdaj mozno, da uradni podatki postanejo fake news?

Ali je kdaj mozno, da uradni podatki postanejo fake news? Recimo teoreticno oblasti dajo v javnost uradne podatke, ki se scasoma izkazejo za nepravilne. Doloceni ljudje, recimo iz stroke opozorijo na nepravilnosti. Oblasti oziroma vladajoci obtozijo vse tiste, ki objavijo drugacne podatke, da sirijo fake news in se jih sankcionira. Moje vprasanje je kaj bi se teoreticno zgodilo, ce bi recimo kaksna vlada namenoma zavajala ali nekaj prikrivala in bi vse, ki na to opozorili enostavno prilepila etiketo za fake news. Kako bi potem sploh prisli do resnice ce se jih ze na zacetku izbrise ali kaznuje?

Torej vladajoce se verjetno ne cenzurira, ce prav razumem? Razen ce se gre za neprijateljsko drzavo? Ja to sem ze opazil, da nekatere twitter cenzurira, druge pa ne, pa drugac gre za recimo za podobno objavo, ki se ni uradno preverjeno. Torej ali lahko po novem pricakujemo, da bodo uradni podatki vir glavnih informacij. Kaj se zgodi v primeru, ko vlada recimo objavi napacne podatke in jim javnost in stroka ne sme oporekati, ker naj bi s tem sirili fake news? Stevilne drzave ze sankcionirajo vse, ki sirijo ali dopuscajo fake news. Oziroma news, ki so v nasprotju z uradnimi.

Ne, to ni možno. Točnost informacij v sloveniji med leti 1945 in 1990 je bila 100%, zdaj pa poglej, na niti en vir se ne moreš več zanesti. Uradni podatki niso nikoli fejk njuz in če misliš drugače si pač neumen.

Furbo - Ni bilo ravno tako, pa Goli otok je bil od informbiroja samo še vojaški zapor, vem, ker je stric (oficir) preživel dve leti tam, ker je udaril vojaka v zboru, ker mu je j.m.. Bil je Makedonec, mož očetove sestre in zadnji komandant makedonske TO pred razpadom bivše yuge. Poleg aresta je bil za dva čina degradiran.
Uradni podatki o inflaciji so bili toliko točni, kot so danes - potrošniška košarica v kateri so bili tudi avionski motorji, ki so se na svetovnem trgu cenil, tisti podatki, ki govorijo o tem, koliko več moraš dat, da sploh preživiš, so pa v drobnem tisku.
Tečaj DEM je bil za medbančno in podjetniško poslovanje točen, za nakup fizičnih oseb pa je bil črni trg - uradni +20-50%-ov več, pa smo jih vseeno kupovali, ker se je splačalo. Ob uvedbi markovičke pa smo DEM kupovali na banki po 7yuDIN.

Sicer pa so največji producenti fake news uradni dajalci informacij v čisto vseh državah nasvetu, zato moraš brskat po spletu in si pridobit čim več podatkov, da lahko vsaj približno veš, kaj se po svetu in doma dogaja.

D3m je 6. apr 2020 ob 11:56 izjavil:

jypeepyj je 6. apr 2020 ob 11:43 izjavil:

Ne, to ni možno. Točnost informacij v sloveniji med leti 1945 in 1990 je bila 100%, zdaj pa poglej, na niti en vir se ne moreš več zanesti. Uradni podatki niso nikoli fejk njuz in če misliš drugače si pač neumen.

Juga je razpadla. :)

Kako je to mogoče?

Mislim da je hotel biti le malo sarkastičen. Vsi vemo da komunizem skupaj drži le laž in propaganda. Severno koreja je lep primer.

mulc007 - Bravo, veliko veste, v kapitalizmu in demokraciji pa tega ni. Mimo grede, kako pa kaj nova24?

Ali menite, da ima kitajska pravilne podatke glede korona virusa? WHO zdravstvena organizacija se je na zacetku sklicevala predvsem na kitajske uradne podatke. Americani zdaj obtozujejo kitajsko, da imajo fake podatke. Ce je to res potem ima tudi WHO. Clanice pa upostevajo WHO na podlagi teh news. Se zdaj ne vemo tocno ce real ali fake? Kdo ima torej fake news, uradni podatki ali tisti, ki govorijo nasprotno?

solatko je 6. apr 2020 ob 19:01 izjavil:

Niti slučajno ne.

Ce se izkaze, da je fejk potem ima cel svet problem, ker se WHO sklicuje na kitajsko. V tem primeru, ce poves drugacne stevilke od uradnih ali to pomeni, da si fejk news ceprav recimo poves pravilno?

Naj odgovorim OPu z vprašanjem: ali medvedi serjejo v gozdu?

Kako to misliš, nimamo nasilja?

Za malo širši pogled na svet in boljšo lastno oceno o tem, kaj je fake news in kaj ne, si je treba najprej pridobiti malo podlage v zgodovini in ustvariti celostni pregled človeške sociologije. Za začetek priporočam ogled dokumentarne serije Zeitgeist, ampak počasi, da ne padete v depresijo. Za nadaljnje raziskovanje so najzanimivejša dela avtorjev, ki so jih zaradi žvižgaštva in ostre misli spravili s sveta, ali vsaj odrinili na rob družbe, kot so na primer Milton William Cooper, Jordan Maxwell, G. Edward Griffin, Edward Snowden, Julian Assange, Texe Marrs... Ostali avtorji, ki obravnavajo pravičnost sveta so med drugimi: Stefan Molyneux, Adam Curtis, Michael Moore, David Icke, Howard Zinn, John Pilger, Michael Tsarion, Naomi Klein, Dr. Nick Begich, Noam Chomsky. Nekateri standup komiki so kritično razmišljali o družbi in si upali to tudi povedati. Komike se težje cenzurira, ker je podajanje misli njihovo poslanstvo. Na misel mi prideta Bill Hicks in legenda George Carlin. Oglejte si njegove zadnje stvaritve. Naslednji avtorji niso imeli dobrega mnenja o Judih: David Irving, Ernst Zündel, Eustace Mullins, David Cole. Nekaj zaposlenih v ameriških notranjih službah, na primer Susan Lindauer, Cathy O'brien in Sibel Deniz Edmonds se je odločilo spregovoriti o stvareh, ki so se jim zdele nepravične. Na zadnje lahko posežemo po avtorjih, ki so nekoliko na meji in se podajajo v psevdoznanost, a vseeno povedo marsikaj zanimivega, kot sta na primer Graham Hancock in David Wilcock. Med študijskimi pavzami se poslužimo poslušanja oddaj Na rubu znanosti, Unreported world in Red ice creations radio, morda tudi, a bolj z rezervo, Coast to coast AM.