Turcizmi v slovenščini

Ali obstajajo v slovenščini turcizmi?

V srbohrvaškem jeziku je mislim da okoli 3.000 turcizmov.

Kolikor vem turcizmov v slovenščini ni (veliko), če jih je sploh kaj?

Ajvar. :)

On Turcisms in Slovenian, Miha Pintarič

hamez66 je 19. sep 2019 ob 22:04 izjavil:

đezva.. a to velja?

v sskj je

Budala je tudi turcizem

Zanimivo da budale ni v SSKJ, budalast in pa budaliti pa je

LukiYo je 19. sep 2019 ob 22:25 izjavil:

Čaj

Ne. Beseda čaj v osnovi izvira iz kitajščine.

Prav tako iz Kitajske, a iz drugega dela, izvira tudi druga zelo razširjena beseda za čaj in sicer tea, tee, ipd.

Narodi, ki čaj dejansko poimenujejo po svoje, so zelo redki. Pri večini se je uveljavila izpeljanka iz cha ali te.

Predvsem v odvisnosti od tega, ali so se narodi s čajem srečali s trgovino preko kopna (kot mi, npr.), ali preko pomorske trgovine, so prevzeli enega od teh dveh poimenovanj.

Zakaj bi sploh šteli turcizme in/ali srbizme. Sploh v primerih ko nimamo svoje besede. Recimo "dobrodošel" je čista hrvaška beseda, ker "došel" v slovenščini ne obstaja, dodaš dobro spredaj in je vse super. Če izrečeš kakšno drugo besedo, ki je v slovenščino prišla iz juga in je v sskj, si pa čefur, ali pa vsaj uporabljaš srbizme.

To je samo drugačno sklanjanje, vsi vemo kaj pomeni "došel". V slovenščini čisto nič. Če vzameš samostalnik "dobrodošlica" je čisto ista v hrvaščini in slovenščini.
Ali pa jakost magnetnega polja je čisto sprejemljivo, če bi zase rekel, da si jak, bi te pa čudno gledali....

Samo346 je 19. sep 2019 ob 22:02 izjavil:

Ali obstajajo v slovenščini turcizmi?

V srbohrvaškem jeziku je mislim da okoli 3.000 turcizmov.

Kolikor vem turcizmov v slovenščini ni (veliko), če jih je sploh kaj?

Ne. Slovenski teritorij ni bil nikoli pod Turki, zato tudi Slovenci niso bili izpostavljeni turškemu besednjaku. Imamo pa nemške popačenke, ker smo bili pod Nemci cca 1000 let.

zmaugy je 20. sep 2019 ob 08:46 izjavil:

Slovenski teritorij ni bil nikoli pod Turki

Zgodovina malce peša?

2dark je 20. sep 2019 ob 05:56 izjavil:

Tako ne govorimo Slovenci, pač pa priseljenci z juga.

Če bi ti znal slovensko, bi ti lahko verjeli, tako pa vemo, da zgolj utrujaš.

Pasulj -> Tur. Fasuljen -> Slo. Fižol

otago je 20. sep 2019 ob 09:44 izjavil:

le besed madzarskega izvora se ne spomnim.

Mačka

jype je 20. sep 2019 ob 09:18 izjavil:

zmaugy je 20. sep 2019 ob 08:46 izjavil:

Slovenski teritorij ni bil nikoli pod Turki

Zgodovina malce peša?

2dark je 20. sep 2019 ob 05:56 izjavil:

Tako ne govorimo Slovenci, pač pa priseljenci z juga.

Če bi ti znal slovensko, bi ti lahko verjeli, tako pa vemo, da zgolj utrujaš.

Ne. Stalna od Turkov okupirana Slovenija? Morda kakšn košček na jugovzhodu za kakšno leto.
Lahko pa seveda pokažeš, da se motim.

Nekaj primerov: žep, ajvar, budala

Samo346 je 20. sep 2019 ob 14:18 izjavil:

Obstaja kakšna številka o številu germanizmov (ponemcenih) besed v slovenskem jeziku ?

po moji oceni nekje med 100-500 tisoč besed

Jaz sem pa opazil, da čao ne govorijo samo potomci italijanskih okupatorjev. Res čudno.

otago je 20. sep 2019 ob 09:44 izjavil:

Ales je 20. sep 2019 ob 02:25 izjavil:

LukiYo je 19. sep 2019 ob 22:25 izjavil:

Čaj

Ne. Beseda čaj v osnovi izvira iz kitajščine.

Prav tako iz Kitajske, a iz drugega dela, izvira tudi druga zelo razširjena beseda za čaj in sicer tea, tee, ipd.

Narodi, ki čaj dejansko poimenujejo po svoje, so zelo redki. Pri večini se je uveljavila izpeljanka iz cha ali te.

Predvsem v odvisnosti od tega, ali so se narodi s čajem srečali s trgovino preko kopna (kot mi, npr.), ali preko pomorske trgovine, so prevzeli enega od teh dveh poimenovanj.

po arabsko je čaj šaj ( شاي )
kava je kahve po tursko

beseda za kavo kava / kahve ne izvira iz turcije ampak iz afrike kaffa.

Sicer pa je precej besed prevzetih po okoliskih etnijah, le besed madzarskega izvora se ne spomnim.

beseda za kavo kava / kahve ne izvira iz turcije ampak iz afrike kaffa.

zmaugy je 20. sep 2019 ob 08:46 izjavil:

Ne. Slovenski teritorij ni bil nikoli pod Turki, zato tudi Slovenci niso bili izpostavljeni turškemu besednjaku. Imamo pa nemške popačenke, ker smo bili pod Nemci cca 1000 let.

Če recimo južni del Slovenije (Belo Krajino, Kras, Kočevsko itn.) ne šteješ, aja pa Prekmurje, Prlekijo in Štajersko, potem je tvoja trditev morda resnična. Aja, pa še Ljubljano in njeno okolico moramo črtat iz enačbe. Potem pa res.

A si slišal, da so bili Turki vsaj enkrat pred Dunajem? Kako so tja prišli? Poleteli? Ali pa šli skozi slovensko in madžarsko ozemlje.

Ne, verjetno so se direktno teleportiralo z Alahovo pomočjo.

Utk je 20. sep 2019 ob 06:34 izjavil:

Zakaj bi sploh šteli turcizme in/ali srbizme. Sploh v primerih ko nimamo svoje besede. Recimo "dobrodošel" je čista hrvaška beseda, ker "došel" v slovenščini ne obstaja, dodaš dobro spredaj in je vse super. Če izrečeš kakšno drugo besedo, ki je v slovenščino prišla iz juga in je v sskj, si pa čefur, ali pa vsaj uporabljaš srbizme.

Ko se meniš za službo;
Ali greš na Razgovor za službo ali pa greš na Pogovor o novi službi?
Ker razgovaraju se na Balkanu. Slovenci se pa pogovarjamo ;)

opeter je 21. sep 2019 ob 10:30 izjavil:

zmaugy je 20. sep 2019 ob 08:46 izjavil:

Ne. Slovenski teritorij ni bil nikoli pod Turki, zato tudi Slovenci niso bili izpostavljeni turškemu besednjaku. Imamo pa nemške popačenke, ker smo bili pod Nemci cca 1000 let.

Če recimo južni del Slovenije (Belo Krajino, Kras, Kočevsko itn.) ne šteješ, aja pa Prekmurje, Prlekijo in Štajersko, potem je tvoja trditev morda resnična. Aja, pa še Ljubljano in njeno okolico moramo črtat iz enačbe. Potem pa res.

A si slišal, da so bili Turki vsaj enkrat pred Dunajem? Kako so tja prišli? Poleteli? Ali pa šli skozi slovensko in madžarsko ozemlje.

Ne, verjetno so se direktno teleportiralo z Alahovo pomočjo.

Kot rečeno, majhen del za kakšno leto. Premalo, da bi prevzeli besedišče.

FlyingBee je 21. sep 2019 ob 11:16 izjavil:

taman, as in genau :-)

To seveda ni slovenščina.

Dr_M je 21. sep 2019 ob 10:35 izjavil:

Leteci tepihi.

Od Budimpešte je do Dunaja precej lažja pot kot z Dolenjske.

illion je 21. sep 2019 ob 14:38 izjavil:

@zmaugy ne razumem kaj hoces dosezt, kokrkol obrnes smo bli izpostavljeni turskim napadom/vdorom/ugrabitvam (janicarji) cca 200 let, kljub temu da nismo bli pod tursko oblastjo je bilo dovolj turskega vpliva (vkljucno s pribezniki iz juga), da je vprasanje ce, in ce ja - koliko turskih besed smo prevzeli.

Ne vem kaj ni jasno. V Sloveniji se nikoli ni govorilo turško, jezik oblasti nikoli ni bil turški in primerjat teritorije, kjer so bili desetletja in stoletja pod Turki in je bil jezik oblasti turški, s teritorijem, kjer so se dogajali občasni roparski vpadi, je nesmiselno.
Jezik se prime in besede ostanejo, če se ga stalno govori na določenem teritoriju, to pa v Sloveniji ni bilo nikoli izpolnjeno za turški jezik, je pa bil slučaj za nemščino in zato imamo tukaj veliko nemških popačenk.
Morda ti to ni všeč, ampak takšna so dejstva.

Budala seveda ni slovenska beseda. Tema je "Turcizmi v slovenščini".

ok, uporabljamo "budala" v pogovornem jeziku, "jok brate odpade" je recimo v filmu Ne joci Peter in imamo jogurt ki je v sskj.
Kar hocem rect je, da tvoja teza ce "slovenija ni bila pod tursko okupacijo == ni mozno da bi imeli turcizme v slovenscini" ni pravilna.

Miha 333 je 21. sep 2019 ob 14:51 izjavil:

zmaugy je 21. sep 2019 ob 14:46 izjavil:

Budala seveda ni slovenska beseda.

Seveda je. https://fran.si/iskanje?View=1&Query=bu...

Dodajam še gazela, karavana, tulipan.

Aha, tako kot šravfati.

https://fran.si/133/sskj2-slovar-sloven...

illion je 21. sep 2019 ob 14:56 izjavil:

ok, uporabljamo "budala" v pogovornem jeziku, "jok brate odpade" je recimo v filmu Ne joci Peter in imamo jogurt ki je v sskj.
Kar hocem rect je, da tvoja teza ce "slovenija ni bila pod tursko okupacijo == ni mozno da bi imeli turcizme v slovenscini" ni pravilna.

Pri čemer je “jok brate, odpade” čista slovenska fraza, ane? Ne zamerit, ampak povsem jasno je, kaj je del slovenščine in kaj ni.
Kot rečeno, morda to komu ni všeč, ampak dejstev to ne spremeni. Zaenkrat.
Je pa jezik živ in ob dovolj vztrajnem posiljevanju lahko postanejo tudi čarape in papuče del “slovenščine” v prihodnjih desetletjih. Ali pa čivše.

Ne, sploh ne, to s tem sploh nobene zveze. Potem pa svizec...
Kot rečeno, zaenkrat je tako.

"Je pa jezik živ in ob dovolj vztrajnem posiljevanju lahko postanejo tudi čarape in papuče del "slovenščine" v prihodnjih desetletjih. Ali pa čivše. "