Slo-Tech - Ko se september prevesi v drugo polovico, je čas za pregled Ig Nobelovih nagrad. Tudi letos so jih podelili v Sanders Theatru na Univerzi Harvard. Namenjene so raziskavam, ki nas sprva pošteno nasmejijo, kasneje pa o njih še resno razmislimo. Gre za raziskave, ki so povsem korektna znanost, a so zaradi tematike raziskovanega zabavne. Podeljujejo jih na šaljivi prireditvi, ki poteka mesec dni pred podelitvijo Nobelovih nagrad. Tudi njihovo poimenovanje je temu primerno, saj ignoble v angleščini pomeni nekaj neplemiškega, navadnega, nizkega - obratno kot noble.
Prvikrat so Ig Nobelove nagrade podelili davnega leta 1991. Odtlej jih podeljujejo vsako leto, gostje pa so čisto zaresni znanstveniki. Toda prejemniki imajo le 60 sekund časa za zahvalni govor, potem pa jih Miss Sweetie-Poo okrca, da so dolgočasni. Nagrade podeljujejo nobelovci. Letos so podelili deset nagrade, in sicer za:
medicino: Silvano Gallus (Italija, Nizozemska) za odkritje, da pica lahko varuje pred boleznijo in smrtjo, če je narejena in zaužita v Italiji;
izobraževanje zdravnikov: Karen Pryor in Theresa McKeon (ZDA) za urjenje ortopedskih kirurgov s preprostimi metodami za dresiranje živali (clicker traininge;
biologijo: Ling-Jun Kong, Herbert Crepaz, Agnieszka Górecka, Aleksandra Urbanek, Rainer Dumke in Tomasz Paterek (Singapur, Kitajska, Nemčija, Avstralija, Poljska, ZDA, Bolgarija) za odkritje, da se namagneteni mrtvi ščurki vedejo drugače kakor živi namagneteni ščurki
anatomijo: Roger Mieusset in Bourras Bengoudifa (Francija) za meritve telesne temperature skrotuma oblečenih in golih pismonoš ;
kemijo: Shigeru Watanabe, Mineko Ohnishi, Kaori Imai, Eiji Kawano in Seiji Igarashi (Japonska) za meritve količine sline, ki jo v enem dnevu proizvede petletni otrok;
inženirstvo: Iman Farahbakhsh (Iran) za izum naprave, ki sama menja plenice na novorojenčku;
ekonomijo: Habip Gedik, Timothy A. Voss in Andreas Voss (Turčija, Nemčija, Nizozemska) za preizkus, papirni denar katere države je najboljši za prenos bakterij;
mir: Ghada A. bin Saif, Alexandru Papoiu, Liliana Banari, Francis McGlone, Shawn G. Kwatra, Yiong-Huak Chan in Gil Yosipovitch (Velika Britanija, Savdska Arabija, Singapur, ZDA) za meritve, kako prija popraskati srbečico;
psihologijo: Fritz Strack (Nemčija) za prvotno odkritje, da se s pisalom v ustih smejimo in smo zato srečnejši, in nadaljnje odkritje, da to ne drži;
fiziko: Patricia Yang, Alexander Lee, Miles Chan, Alynn Martin, Ashley Edwards, Scott Carver in David Hu (ZDA, Tajvan, Avstralija, Nova Zelandija, Švedska, Veliko Britanija) za raziskave, kako in zakaj vombati izločajo kakce v obliki kocke.
Tista raziskava za psihologijo je tipična za postmoderne družboslovne raziskave - dokažemo, da je nekaj res, nato, da ni res, a se delamo, da se prvič nismo zmotili, v skrajni sili pa se lahko motimo drugič, s tem pa potrdimo prvotni dokaz, torej je prvi dokaz resničen. Tudi, če ni.
(Stoječe ovacije in podelitev.)
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021