V ogromen kos silicija s površino 462 cm2 so stlačili 1,2 bilijona tranzistorjev, medtem ko največji grafični čip na svetu meri 8 kvadratnih centimetrov in ima 21,1 milijarde tranzistorjev. Tako ogromen čip, kot ga je izdelal Cerebras, je izziv že s proizvodnega vidika. Silicijeve rezine imajo dandanes premer 300 milimetrov in imajo na koncu na sebi več kot sto čipov. Nekateri med njimi so zaradi defektov pri izdelavi neuporabni, a večina jih gre skozi sito testiranj. Cerebrasov čip pa je tako velik, da na rezino spravimo samo enega. To terja posebno natančnost, saj vsakršen defekt pomeni, da bo izmet na rezini 100-odstoten. Tudi zato je Eugenio Culurciello iz Microna čip in celoten pristop Cerebrasa označil kot "zmešan". A napredek po navadi poganjajo zmešane ideje, pri čemer korelacija ni stoodstotna.
Culurciello tako dodaja, da je za umetno inteligenco vsaj v nekaterih primerih tako velik čip smiseln. Današnja umetna inteligenca uporablja strojno učenje (deep learning) in nevronske mreže, ki terjajo analizo velikanskih količin podatkov. V ta namen se dandanes rabijo grafični procesorju, Cerebrasov čip pa bi bil kot nalašč. Vsaj tako trdi izvršni direktor in ustanovitelj Andrew Feldman, ki dodaja, da novi čip zmore toliko kot 100 grafičnih procesorjev, le da porabi manj energije in zasede manj prostora. Poudarja, da je glavna prednost hitrost, saj lahko podatki po čipu potujejo bistveno hitreje kot med čipi. Nekaj podjetij ga že preizkuša, denimo pri načrtovanju zdravil, je še pristavil.
TSMC, ki je novi čip izdelal, je moral prav v ta namen prilagoditi svoj proizvodni postopek. Seveda je to potrebno za vsak nov čip, a tokrat so morali resnično predelati tekoče trakove. Čip s kvadratno stranico 22 centimetrov je namreč največ, kar lahko izrežemo iz 300-milimetrskega kroga, če želimo kvadrat. O ceni in dobavljivosti podatkov seveda še ni.
