Začetki programiranja

Pozdravljeni, zanima me na kak način se je najbolje lotiti učenja programiranja in informatike, če želimo čimprej priti do nekih konkretnih rezultatov. So internetni course-i dovolj dobri? Obstaja kak dober bootcamp in ali so privat inštrukcije učinkovite?

Za začetek se odloči za neko področje (desktop, web,... - ja, marsikaj se prekriva, a je smiselno, da te že v začetku ne pokoplje en kup tehnologij), izberi programski jezik, se seznani s sintakso in nato prični z delom na konkretnih problemih oz. osebnih projektih. Tečaji so OK za nabiranje osnov, a se je slej ko prej treba odlepiti od njih in znanje uporabiti v praksi.

Jaz sem prebral od op-a post takole:
Vidim da programerji dobijo več denarja kot jaz pa še za računalnikom so cel dan. Kje dobim schnelkurs do takih služb?

Ravno danes sem odgovoril na to isto vprašanje takole:
Če bi te programiranje ZARES zanimalo potem bi spraševal kako rešiti neko zadevo ne pa kako priti do začetnega znanja ali spraševati če so neki dragi kurikulumi ok za svoj denar. Ker če pa še iskalnika ne znaš uporabiti da bi en j**en hello world napisal in probal dojeti kaj si sploh naredil s pisanjem kode potem kar pozabi!

Poišči si kake jupyter notebooke s konkretnimi primeri iz tvoje branže, ki obdelajo kak tebi znan problem v R, pythonu ali juliji (ali kateremkoli drugem jeziku, ni važno). Tako boš najhitreje povezal konkreten problem in programski opis in obdelavo tega problema in najhitreje vstopil v magični svet programiranja. Jupyter ti nudi še smiseln interaktivno okolje, kjer lahko spreminjaš parametre in opazuješ posledice teh sprememb.

Kaj pa tečaji za recimo napredne nivoje programiranja (advance level), se dobi pri nas. Ali je omejeno na frizerke in avtomehanike, ki bi radi switchali na programiranje (smartninja in podobno)?

... na kak način se je najbolje lotiti učenja programiranja...
... Zanimajo me predvsem data science in distributivni sistemi ...

Ok, moj predlog.

Prvo, programski jeziki, ki so interesantni: Matlab, Python, R

Ter splošni jezik za delo s podatki: SQL

V vsakem za začetek narediš t.i. Hello World program. Ravno toliko, da imaš ide/kompajler postavljen.

Potem nadaljuješ s stavki if, if/else, if/else-if/else, for loop, while loop, itn. Tu so v pomoč lahke naloge:
if - če je vhodni x večja ali enaka 5, gre v if stavek, sicer ne
if/else - če je vhodni x sodo število, gre v if, sicer gre v else
if/else-if/else - če je vhodni x manši od 5, gre v if, če je med 10 in 20 gre v else-if, sicer v else
for loop - izpis števil od 100 do 200, izpis sodih števl itn.
while loop - vhodni x je 0, while loop ima pogoj, da se izvaja, dokler je x manjši od 100, v while loop pa x povečuješ po ena (x = x + 1;) in vmes izpisuješ vrednost x ali pa namenoma zakomentiraš inkrement in program zaciklaš

Pol naslednje so array, class in funkcije.
array - branje podatkov iz arraya, sortiranje (nrp. input = [5, 7, 2, 9];) večdimenzionalni array...
class - sample je recimo class person, ki ima lastnosti ime, priimek, starost, kako tak objekt inicializirat, pisat in brat v objekt, mogoče sestavit array nafilan z objekti oseba
funkcija - point je da neko funkcijo napišeš 1x, kličeš pa jo potem na 100 različnih koncih v "main" delu programa in se tako le ta ne ponavlja vse povsod. npr. numDiff(a as float, b as float) { koda... return c; }; vzame vhodna podatka (število), jih primerja in vrne razliko. prednost je, da če je potrebno funkcijo dodelat, jo popravit/pohitrit, to narediš na enem koncu (in popraviš klic z find/replace, če spreminjaš parameter funkcije) ne pa na 100 koncih

Pol naprej so podatkovni tipi string, int.
string - tekst
int - število
true/false - bit [0, 1]
Tu je potrebno pogledat, kaktere tipe ima posamičen jezik ter naredit par testov. Pri stringu so funkcije search (ali se string "LM" nahaja v besedi trollMaster). Potem pri stringu so funkcije upper/lower, ki spremeinjo zapis, ter split. Npr. String.split("aa|bb|cc", "|"); bo naredil array/list dolžine 3, in potem uporabiš funkcijo for (0 to len(array)), da se sprehodiš čez vse iteme in narediš print.
Potem so funkcije za konvert int to string in obratno. Npr int a = 5; in potem funckija str s = String(a); Problem je obratno, če se zgodi int b = ToInt32("demo");
Bit omogoča shranjevanje ja/ne vrednosti. Če sta to edini možnosti v določenem primeru (npr. if a > 5), potem uporabi true/false.

Potem naprej je try/cacth/exception.
try - v ta blok napišeš kodo, za katero nisi siguren, da bo vedno delovala brez problemov (ali pa namenoma notri napišeš bug)
catch - je blok, ki ujame exception in v tem bloku se odločiš, kaj in kako v primeru napake
exception - objekt, ki ima podatke o tem, kje (line number) in kaj ("cannot convert", "empty value", "not init...") se je zgodilo
Tu narediš kak sample, da znaš ulovit napako, jo zabeležit, uporabniku pa sporočit "Ups, jebi ga, tud medicincem se kdaj zgodi..."

Potem naprej delo z fajli.
check path - Primer, ko preveriš, če neka pot obstaja npr. IO.IfDirExists("/etc/config/");
check file - Primer, ko preveriš, če file obstaja na lokaciji npr. IO.IsThereFile("/etc/config/troll.me");
write file - Primer, ko zapišeš podatke v fajle...
new line - Kako zapisat novo vrstico v file (ponavadi je znak za novo vrstico \n)
read lines - Kako prebrat vsebino fajla, naredit split by new line (file.readAll.split("\n")) in preko for loop prebrat vsako vrstico, naredit trim (odstranit presledke na začetku/koncu stringa), naredit counter in izpisat line number...
....itn....


Evo, to je že kar nekaj za začetek.


Glede SQLa pa naš priljubljen potrošnik:
1 - naredit tabelo Customers (column id|name|lastName|yearOfBirth|itn...)
Ta prava tabela ima prvi stolpec id, typa Int32, ter gor postavljen primary index
2 - naredit tabelo Articles (column id|articleName|articlePrice|articleMaker)
In isto index na id.

Ko sta ti dve tabeli narejene, dodamo par janezov in mick v Customers tabelo, ter šampon, kruh, mleko in mišjo past v Articles tabelo. Za vrednost id vnašamo [0, 1, 2, 3, 4, ...]

Ta tretja tabela pa povezuje obe zgornji. Po slovensko se temu reče many-to-many relacija; en kupec lahko kupi več artikolv, in en artikel lahko kupi več kupcev. Tabelo poimenujemo CustomersArticles.

Ta tabela ima tri stolpce (id|idCustomer|idArticles); id je primary index, idCustomers je vezan (relacija) na id v Customers tabeli, idArticles pa je vezan na id v Articles tabeli.

Ko je to povezano, se lahko v to, povezovalno tabelo vnašajo cifre. Npr. če je kupec janez, z id-jem 4 v tabeli Customers kupil mišjo past, ki je v tabeli Articles zavedena pod id 7, se v tabelo CustomersArticles vnese:
0|4|7

Če janez kupi še milo, ki je v Articles zaveden pod id 11, je tabela CustomersArticles takšna:
0|4|7
1|4|11

In ko prider micka, ki je v tabeli Costumers zavedena pod id 8, in kupi milo (id 11) in bobi palčke (id 9), je tabela CustomersArticles takšna:
0|4|7
1|4|11
2|8|11
3|8|9

Od tu naprej so pa vaje za delo s SQL stavki, v osnovi v treh delih.

1- Prvi del je SELECT, INSERT, UPDATE, DELETE.
2- Drugi del uporaba WHERE, ORDER BY, GROUP BY
3- Tretji del pa JOIN; INNER, OUTER, LEFT, RIGHT (Katere vse izdelke je kupil Janez z id=4? Kdo so kupci izdelkov, dražjih od 7 evrov? Kater artikel je kupil samo en kupec? Kateri artikli še niso bili kupljeni? itn.)



Evo, ko imaš to pokrito, se pa loti reševanje problemov iz foha, ki te zanima.


Pa še nekaj bi ti predlagal, in to je, da si namestiš Linux (Debina, ker je dbest), se spoznaš s terminalom, na desktop mašini imaš tako grafični vmesnik (GNOME). Zakaj? Ker je delo bolj hekersko-raziskovalne narave, bolj odprto in dlje/globje lahko greš in raziskuješ, veliko how to dokumentacije.

Fajn bi bilo tudi, da spoznas osnove, kaj pomenijo and/or operatorji, negacije... Ter operacije nad mnozicami unija, presek, minus itd. Torej, kar je npr na FRI-ju pri predmetu diskretne strukture.

interesa je ogromno, kako izpeljati pa odvisno od volje in časa ter lokacije.....meetup scena pa to.

2 leti, da. Sploh, ker si samo 23 let star in tako in tako delaš že zajeban faks.

FZ13 je 3. jul 2019 ob 15:00 izjavil:

FTad je 2. jul 2019 ob 13:09 izjavil:

Fajn bi bilo tudi, da spoznas osnove, kaj pomenijo and/or operatorji, negacije... Ter operacije nad mnozicami unija, presek, minus itd. Torej, kar je npr na FRI-ju pri predmetu diskretne strukture.

Sicer nekaj o množicah in Boolovih operatorjih itd. že vem, ampak predvidevam, da je treba stvar še kar naštudirati. Najlepša hvala za nasvet, si bom probal nekako priskrbeti gradivo. :D

ja boolovi operatorji so pomembni, ko bos pisal if stavke, mnozice pa ko bos pisal sql select poizvedbe

za se naučit amatersko hekanje, moreš vedet tudi programirat? pa ne govorim o raznih skriptah, keyloggerjev, stvari k lahko še 10 letnik naredi.

FZ13 je 3. jul 2019 ob 14:28 izjavil:

Cilj mi je stvar v grobem osvojiti v naslednjih 2eh letih, da imam dovolj osnov za kakšne bolj konkretne projekte. Je realno?

Nekaj so osnove programiranja, drugo je (industrijski) software development.
Torej je zelo odvisno kaksni so tvoji cilji. Osvojiti programiranje "v izolaciji" - programiras program, ki ga bos uporabljal sam, je vsaj 10x lazje kot programirati profesionalno.

Da ratas software developer potrebujes, od oka, 5 let studija in 5 let prakse. Torej 10 let.