futurism - Doba velikih internetnih podjetij nam je prinesla tudi ekscentrične milijarderje. Jahte, hitri avtomobili in prostrane vile niso več dovolj za prve strani medijev, zdaj je potrebno udejanjati svoje otroške sanje. Elon Musk, Jeff Bezos, Richard Branson in še kdo, so se lotili osvajanja vesolja. Googlovec Larry Page si snuje leteči avto. Za njegovega kolega Sergeya Brina pa smo pred dvema letoma izvedeli, da si skrivaj gradi gigantski cepelin.
Vse skupaj naj bi se začelo, ko je Brin videl fotografije balonarskega eksperimenta ameriške mornarice, USS Macona. Da je stvar resna se je pokazalo pred tednom dni, ko so v Silicijevi dolini vzniknili oglasi, ki so mlade inženirje vabili k delu na projektu LTA (Lighter than air). Mimogrede, ponujajo jim 28 dolarjev na uro, plus pokojninske ugodnosti, pogoj pa je, da ti delo na prostem ne dela težav. Projekt LTA naj bi bil vreden 150 milijonov dolarjev, vse skupaj pa poteka v hangarju v bližini Googlevega sedeža v Mountain Viewu.
Zrakoplov naj bi bil dolg 200 metrov (656 čevljev) in s tem največje plovilo tega tipa na svetu. Za primerjavo, nesrečni Hindenburg, ki je leta 1937 v končal v plamenih v Lakehurstu na vzhodni obali ZDA, je meril 237 metrov. Služil naj bi kot razkošna medcelinska zračna jahta za Brina in njegove bližnje, da pa bi nekoliko uravnotežili radikalnost celotne ideje, so v Brinovi PR službi dodali še humanitarne naloge dostavljanja hrane in drugih potrebščin v odročne konce sveta.
Mogoče pa bodo v prihodnosti delali na kakšen projektu, ki bi bil podoben Eliziju. To bi lahko potem dali v najem drugim, ki imajo kaj pod palcem.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Po mojem je glavni problem logistika same rabe, potovanj. Ne moreš z velikim cepelinom kar nekam priti in ga parkirati
Saj drugače cepelini so, kar veliki, za turistične polete. Največji, zaenkrat samo prototip, je dolg 100 metrov. Prodajati jih nameravajo po 25 milijončkov.
Zračna plovila (ja, to so plovila, ne jih mešat z letali) doživljajo svojo renesanso. Proizvodnja je že tako daleč, da tudi v domačih krajih že proizvajamo sestavne dele.
Kaj preprecuje teroristom da pikirajo nekaj kilogramsko dron bombo v takšno veliko in pocasno tarco?
G>oogleSearch. Pa verjetno višina. Pa verjetno tudi kak redundančni varnostimn sistem - kaka padala ipd.
Je pa zanimivo, da bi bil tak sistem vsaj v načelu fenomenalno uporaben na kaki Veneri ali kaj podobnega.
Enkraten plac de zbežiš nekam na samo - venerina orbita.
In verjetno one-of-a-kind out-of-this-world razgled...
BTW, ker tam IIRC ni kisika v atmosferi, komot namesto helija uporabi vodik in tako dobi praktično dvakratno nosilnost v sitem volumnu.
Je pa vprašanje, kako bi ga nadomeščal in če ga sploh rabi- če ni atmosfera v željenih višinah ( s pravo temperaturo ) toliko gostejša, da to ni problem.
Bi pa bil "izpad serverja" tam neprimerno bolj kritičen...
