Iz podjetja so takoj sporočili, da se z odločitvijo ne strinjajo, in napovedali pritožbo na drugostopenjsko sodišče. Prav tako zahtevajo, da sodišče zadrži izvajanje sodbe, dokler se primer pravnomočno ne zaključi na višji stopnji. Tožbo zoper Qualcomm je leta 2017 vložila ameriška Zvezna komisija za trgovino (FTC). Zanimivo pa je, da se pravosodno ministrstvo s tem ne strinja in je v postopku pritrjevalo Qualcommovim argumentom. Ministrstvo je tudi dejalo, da bi morala Kohova maja izvesti še dodatna zaslišanja, preden bi podala sodbo. Primer je namreč potekal 10 dni v januarju brez porote. Priporočila ministrstva za pravosodje so samo to - priporočila.
Kohova je v obrazložitvi zapisala, da je Qualcomm izsiljeval proizvajalce strojne opreme, med njimi Apple, BlackBerry, Huawei, Lenovo, LG, Motorolo, Samsung in Sony. V primeru nestrinjanja s pogoji licenciranja jim je grozil s prekinitvijo dobave čipov ter ukinitvijo tehnične podpore. Taktika, ki so jo poimenovali no license, no chips, ni dovoljena. Qualcomm se je nezakonitosti svojih praks gotovo zavedal, saj so proti njemu tekli postopki v EU, ZDA, Južni Koreji, na Japonskem in Tajvanu, kjer so se končali z večstomilijonskimi globami.
Qualcomm trdi, da ni kršil nobenih zakonov, ker da je prevladujoč položaj na trgu čipov dosegel s tehnološko inovativnostjo in kakovostjo. To morda drži, a Qualcomm danes največ prihodkov in dobička ustvari z licenciranjem tehnologije. Qualcomm še pravi, da ni nobenih dokazov, da njegove prakse škodujejo konkurenci in potrošnikom, saj da cene padajo, tehnologija pa napreduje. O pritožbi bo določalo prizivno sodišče 9. okrožja.