Nature - Raziskovalci na ameriški Univerzi Yale so v prašičjih možganih več ur po usmrtitvi dosegli obnovitev mnogih celičnih življenjskih procesov, ne pa tudi usklajenega živčnega delovanja. Dosežek zna imeti korenite posledice za naše razumevanje možganske smrti.
Nekdaj so človeka proglasili za mrtvega, ko je nehal dihati ali mu je prenehalo biti srce; dandanes se zdravniška stroka pri tem ravna po točno določenih kriterijih možganske smrti. Zanjo velja, da nastopi precej hitro po tem, ko možgani zaradi prenehanja dotoka krvi izgubijo dostop do energije, saj gre za najbolj požrešen organ v našem telesu. Po petih minutah notranje zaloge hranil poidejo in takrat se sproži vrsta toksičnih kemičnih procesov, ki možgane uničijo. Vsaj tako smo menili.
Na Univerzi Yale so se odločili podrobneje raziskati, če so morda ti procesi reverzibilni. V bližnji klavnici so pridobili glave dvaintridesetih zaklanih prašičev, iz njih pobrali možgane in jih priključili na napravo za oskrbo s hranili, ki ji pravijo BrainEx. Razvili so jo sami in v možgane dovaja kisik, glukozo ter druge potrebne snovi, obenem pa tudi zaviralce živčnega delovanja, da izventelesni organi ne bi slučajno obnovili zavesti. Čeprav je od zakola preteklo vsaj štiri ure, so se možgani - vsaj na celični ravni - pobrali. Celice so ponovno pričele porabljati kisik in glukozo ter proizvajati energijo in ogljikov dioksid, delovati je začel tudi imunski sistem. Ko so omejene dele tkiva izpostavili električnemu toku, so ugotovili, da so nevroni še vedno zmogli prenašati informacijo. Niso pa skušali obnoviti (ali nasploh opazili) organiziranega živčnega delovanja v širšem obsegu. Ti možgani so bili tako uradno še vedno mrtvi.
Dogajanje so natančno spremljali šest ur, pri nekaterih primerkih so takšno polživljenje ohranjali celo do 36 ur. To odpira povsem novo poglavje v raziskovanju odmirajočih možganov in bi lahko imelo daljnosežne posledice za naše razumevanje smrti in pa hudih možganskih poškodb ter bolezni. Posledično zna močno vplivati na transplantacijsko dejavnost, saj bi v primeru, da bi se drastično izboljšala naša zmožnost reševanja ponesrečencev, to bržkone zmanjšalo razpoložljivost nadomestnih organov za starajočo se populacijo. Znanstveniki na dogodek zaenkrat gledajo predvsem s pozitivnega stališča, saj bi pogumnejše raziskovanje človeških možganov kmalu po smrti lahko dalo mnoge odgovore na vprašanja, ki jih imamo pri degenerativnih živčnih boleznih.
Zanimivo. Še ena dogma se razbija. Mi je pa tale del članka še posebej padel v oči:
Posledično zna močno vplivati na transplantacijsko dejavnost, saj bi v primeru, da bi se drastično izboljšala naša zmožnost reševanja ponesrečencev, to bržkone zmanjšalo razpoložljivost nadomestnih organov za starajočo se populacijo.
V vulgarnem prevodu: ker mladi ne bomo dovolj intenzivno crkovali ob nesrečah, bomo s tem starejšim odrekli njihov dostop do rezervnih delov. Vi, vi, grdi mladi preživeli, vi! Res lepo zapisano, ni kaj.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
@Markoff: Starajoča se populacija ni isto kot starejša populacija. Starajoča se populacijo pomeni populacijo kot celoto, kjer se povprečna starost dviguje. Starejša populacija pa pomeni populacijo tistih, ki so stari.
nekoč bomo podrobno poznali vse procese ki tečejo v telesu, in dokler ne bo večina ali določen del celic nepovratno poškodovanih, se bomo lahko izognili smrti ker bomo vzpodbudili celice da se obnovijo.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Verjetno se da tudi možgane oživiti tudi po preteku 10 min. Znani so primeri, ko je prišlo do hitre podhladitve in so kljub možganski smrti človeka oživili in sedaj funkcionira normalno. Vprašanje je, koliko ljudi,za katere so šteli, da so klinično mrtvi, dokončno usmrtili, zaradi doktrine.
Vprašanje je, koliko ljudi,za katere so šteli, da so klinično mrtvi, dokončno usmrtili, zaradi doktrine.
če bi si ti želel imeti takšnega človeka v sobi namesto fikusa potem verjetno veliko...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Dolgoročno gledeano je to lahko "dobro" tudi za primer zločinov (kot neke vrste črna škatla), seveda v koliko možgani niso preveč poškodovani.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Dolgoročno gledeano je to lahko "dobro" tudi za primer zločinov (kot neke vrste črna škatla), seveda v koliko možgani niso preveč poškodovani.
Zanimivo razmišljanje.
Mnja. Mal nehumano bi bilo možgane oživet do te mere, da bi se zavedali in samo za toliko časa, da lahko človek priča proti svojemu morilcu... Pol pa rečemo, lej sori, samo ti si mrtev, čao! Al pa človeku rečemo, sorči, lahko te imamo v lavorju dokler se ti ne zmeša...
@Markoff: Starajoča se populacija ni isto kot starejša populacija. Starajoča se populacijo pomeni populacijo kot celoto, kjer se povprečna starost dviguje. Starejša populacija pa pomeni populacijo tistih, ki so stari.
Ok, semantika, semantika. Še vedno je problem v premalo intenzivnem umiranju zdravih za potrebe tistih, ki bi radi živeli z rezervnimi deli (ki jih NE natisnejo Izraelci). WTF? Kako pa naj bi si "pravilno" interpretiral tole s*anje od stavka?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Razvili so jo sami in v možgane dovaja kisik, glukozo ter druge potrebne snovi, obenem pa tudi zaviralce živčnega delovanja, da izventelesni organi ne bi slučajno obnovili zavesti.
hm... če prav razumem so vključili v proces zaviralce živčnega delovanja, v izogib temu, da bi se v možgane vrnila zavest v smislu občutenja bolečine?
Vprašanje je, koliko ljudi,za katere so šteli, da so klinično mrtvi, dokončno usmrtili, zaradi doktrine.
če bi si ti želel imeti takšnega človeka v sobi namesto fikusa potem verjetno veliko...
Nisi prebral dobro. V bistvu so ugotovili, da možgani lahko preživijo lastno smrt, če pravočasno, na pravi način ukrepamo.
Menim, da se prehitro obupa z oživljanjem in drugimi farmakološkimi ukrepi ter drugimi pristopi, ki razbremenijo možgane smrtonosnega koktajla, ki nastopi pri tem, da bi jih zavarovali v primeru insulta, ki nastopi v bolnicah.
Vse bolj se kaže, da bo v prihodnje uspešno nadgraditi postopke v primeru insulta. Že danes uspešno raztapljamo trombuse, slabi pa smo znotraj možganskih krvavitvah....
Še vedno lahko človeka izklopimo iz life supporta, če se kasneje izkaže, da ne bo mogel samostojno dihati in se zbuditi iz globoke kome.
No, tule lahko povem svojo osebno izkušnjo. Pred 4 leti sem doživel srčni zastoj. Kasneje so mi povedali, da mi 22 minut ni bilo srce in nisem dihal. Zdravniki so mi dali prognozo trajno vegetativno stanje, a sem se čez 3 tedne zbudil iz kome. Bil sem sicer slep in nisem mogel hoditi, a se je čez par mesecev oboje spremenilo. Zdaj normalno hodim in imam le malo zožano vidno polje. Tako da, možgani znajo delati čudeže.
Bi rekel da so v tistih 22 minutah zaradi pomanjkanja kisika začeli odmirat možgani in si nekaj časa niso opomogli. Če bi se zbudil po pol ure bi bilo še huje-mogoče bi ostal celo slep. Vidni živec je najbolj oddaljen od dotoka krvi zato je bil najdlje brez kisika. Tako si jaz to razlagam. Kje v možganih se nahaja predel ki upravlja hojo pa ne vem.
Nekdo višje je omenil uničenje spomina kmalu po nehanju bitja srca. Osebno lahko zagotovim da 22 minut brez kisika spomina prav nič ne okrni. no, vsaj pri meni ga ni razen samega trenutka, ko se je zgodil srčni zastoj. Je pa res, da je nekaj drugih posledic. Občutek v prstih in dlaneh ni več čisto pravi, prisotno pa je tudi nekaj mravljinčenja po obrazu, predvsem po nosu in ustnicah.