možgani in temperatura

hehe nad 40°c je ze kriza in kar kmalu crknes. nad 50°c pa ze beljakovine and stuff koagulirajo.. tko da se mal zamisli :)

pod nekje 33°c pa tut ze gres blizu smrti :)

ce se ne ves, so cloveski mozgani skos na eni lepi udobni temperaturi, ki se NIKAKOR NE SME PREVEC SPREMENIT ker pol sam umres slej ko prej :)

zigam: kaj pa, ko maš vročino? tko ene 39c?

če pride do izredno velike temperature (polivanje z zlatom, izbruh vulkana), ti možgani explodirajo

ja TI maš vročino 39'C, možgani majo pa še vedn 36.9, to so nam v šoli rekl da more bit temperatura v možganih točn taka..no sej lahko da se motm ampak vseen.

a pol sem zastonj dizajniru peltier chilled ice čeljad? ehh...

Vesoljc zdi se mi, da si razmišlal na ta način, če dovolj ohladim procesor, ga lahko bolj navijem. Žal pri možganih to ne gre. Druga tehnologija. Iz zgoraj povedanega se lepo vidi, da človek kot mehanski stroj, nekaj najbolj neekonomičnega. Ljudje so "konstruirani" bolj za umsko in ne toliko za fizično delo. Ali drugače, če bi morali tudi temperature naših strojev stalno ohranjati +- 0.1 stopinja, da ne bi odpovedal, bi bilo to zelo zapleteno in si s takimi stroji nebi mogli veliko pomagati.

LP, Azrael

Posledica občutka mraza oz, tresenje, ki se pojavi ob povišani telesni temperaturi je posledica dejstva, da se termoregulacijska nastavitvena točka v anteriornem delu hipotalamusa, ki je med drugim odgovoren tudi za termoregulacijo, zaradi (najpogosteje) endogenih ali exogenih pirogenov (snovi, ki vnešene v krvni obtok povzročijo dvig telesne temperature) premakne na višjo raven, kar pravzaprav pomeni, da je naša sicer normalna telesna temperatura sedaj preniska, zato se aktivirajo procesi povišane termogeneze (začnemo tresti) in zmanjšane termolize (skrčijo se periferne žile (bledica, mrzla koža)), ki v končni fazi vodijo k povišani telesni temperaturi.

Kar pa se tiče pomena temperature možgan in celotnega telesa, če smo že pri tem, je le-ta ZELO pomembna in skrbno regulirana, ker mi pač nismo stroji, ki delujejo pod precej širokim intervalom temperatur, ampak smo, poenostavljeno rečeno, biokemični reaktorji, kjer so reakcije oz. njihova hitrost direktno proporcionalne s temperaturo in ker mora vse potekati usklajeno, zato večja odstopanja od naše idealne temperature niso sprejemljiva. Beljakovine o katerih govorite pa so encimi, ki usmerjajo te reakcije (recimo celično dihanje - produkcija ATP-ja) in ravno skoagulirali ne bojo zaradi par stopinj razlike, bojo pa dovolj spremenili svojo konformacijo, da ne bodo več ustrezno opravljali svoje funkcije.

Dax: Verjetno imaš v mislih potapljaški refleks.

To se zgodi, če je človek dalj časa potopljen v mrzlo tekočino (vodo). Znano je, da hladno mišično tkivo porablja veliko manj kisika kot razgreto. Prav tako mrzla voda tkiva ohlaja, zato kri ne rabi odnašati toplote s tkiv. Pri potapljaškem refleksu telo začne izjemno varčevati s kisikom, tako da kri kroži med možgani in srcem, ki brez kisika ne morejo delovati. Ostala mišična tkiva lahko akutno pomanjkanje kisika kompenzirajo (kisikov dolg) s kasnejšim muskelfibrom.

Natančneje bo pa kak biolog razložil. ;-)

Zgolj sklepanje brez poznavanja dejstev: zdi se mi da možgani vendarle ne morejo biti tako občutljivi, da bi že ob 0.1 stopinje razlike nastopila smrt. Tudi, če morda telesu res uspeva tako neverjetno dobra regulacija temperature, se mi zdi, da bi ob taki občutljivosti ne mogli izvajati možganskih operacij, mar ne.

70% vode??? ne ne, 65% vode in 5% alkohola :)

1) define elektroliti

2) so kakšni plusi/minusi če mamo večji procent vode v telesu?

Tomi, možgani ne zaznavajo nobene nižje temperature okolja sami, ampak skozi ostalo živčevje, ko imaš povišano temperaturo. Možgani sami nič ne čutijo.

Tisto sem kar prepisal iz Misterija. Drugače je pa res, da je tisto res malce nenavadna trditev. Verjetno se je avtor zatipkal ali pa narobe prevedel stavek. Bi bilo dobro pogledati po netu kaj o tem.

Nekaj pa že more biti na temu, če ima večina toplokrvnih živali telesno temperaturi okoli 37 stopinj.

Pa ne klasificirat določenih stvari kot ničvredne in to samo zaradi svojega lastnega prepričanja!

Ptiči so precej toplejši, plazilci pa hladnejši.

, Kakšno si sedaj stresel ven. Plazilci ne spadajo med toplokrvne ampak med mrzlokrvne živali.

Nekaj pa že more biti na temu, če ima večina toplokrvnih živali telesno temperaturi okoli 37 stopinj.

Naj ti še enkrat napišem, da plazilci niso toplokrvne živali? Bo sedaj v redu?

Sploh prebereš poste od drugih (in s tem tudi moje)? Preberi si v kakšni enciklopediji narave (ali pa na internetu) kakšna je sploh razlika med toplokrvnimi in mrzlokrvnimi živali, prav.

Off-topic

Tale omejitev na toplokrvne živali je bolj tako, tako. Če pa že - potem je večina teh živali pri temperaturi okoli 40 stopinj.

Glede na to, kolikokrat zahtevaš od drugih natančnost, pa še sam si običajno rad točen in ne maraš špekulacij, je ta trditev prav smešna. Jaz sem napisal (prepisal iz revije) okoli 37 stopinj (pa pustimo desetinke in stotinke ). Ti pa raje to zaokrožiš na lepo število, 40 je kar pripravna številka. 3 stopinje gol ali dol, to pa ni važno, mar ne?

He, he, tukaj nam pa vsem zmanjka expertiz. Za živali bomo pa rabili že kakega biologa, al pa še boljš veterinarja, ker jaz vem sam za ljudi, vi pa pomoje tud. Ne se delat pametne če ne veste. Vzamte raje kako knjigo v roke, pol pa nas vse razsvetlite.

To ni temperatura krvi ampak temperatura telesa. Za človeka je telesna temperatura 40 stopinj že znak bolezni. Kar velja tudi za večino sesalcev. Ptiči so pač izjema.

Katera žival pa naj bi imela telesno temperatuo večjo od 100 stopinj. Kaj ima namesto krvi kar paro? Edine živali ki bi lahko imele tako temperaturo IMO so globokomorske, ki živijo daleč pod površjem oceana. Verjetno pod 1 km ali še precej globje. Se motim?

Ne da bi se opravičeval, ampak ta pisec tega članka (zgoraj navedeni članek iz Misterijev) bi lahko bil malo bolj natančen pri teh trditvah: specifična toplota vode in večina toplokrvnih živali. Verjetno mu niti prevajanje ne gre od rok kaj šele, da bi preveril nekatere trdtive. Članek je drugače še vedno zanimiv.

kakšna pa je zgodba z adrenalinom? pri temperaturi namreč...

Ko smo ravno pri visokih temperaturah in biologiji je na tem področju padla (vsaj) ena nobelova nagrada, ko so razvili metodo PCR oz. Polymerase Chain Reaction, katere ključni člen je encim DNA polimeraza, ki so ga izolirali iz unih baktrerij, ki živijo v gejzirih (torej temps okoli 100C). Fora tega encima je v tem, da preživi temeraturo 95C, ki je potrebna za to, da se dvojna vijačnica DNA razpre, kar omogoči dostop do tistega dela, ki ga želimo namnožiti. Navadna DNA polimeraza te temperature ne preživi, zato je bil prej ta postopek skrajno neekonomičen, saj si po vsaki denaturaciji DNA (ki jih mora biti ogromno, da dobimo UPORABNO količino določenega fragmenta DNA, ki ga namnožujemo) moral dodati novo dozo encima, kar pa je zamudno in DRAGO.

Brez te metode in predvsem tega encima, bi lahko kar lepo pozabili, na sedaj tako zelo razširjene DNA teste, oz. bi bili ti grozno dolgotrajni in dragi.

No pa imaste, narava vedno najde pot, mi smo pa milijone kilometrov zadaj, ... ampak jo lovimo .