Prazna škatla telefona pri nakupu iz tujine

Evo, prva moja slaba izkušnja pri kupovanju iz tujine (.DE).

Kupljen telefon v vrednosti cca. 400 EUR ter par ostalih zadev, skupna vrednost naročila cca. 550 EUR brez DDV.

Škatla paketa zapakirana super, zalepljena s selotejpom in dodatno z dvema plastičnima trakovoma, zračni mehurčki nedotaknjeni, brez znaka odpiranja/poškodb.
Škatla telefona... prazna. Manjka samo telefon.

Glede na paket, sklepam da je nekdo vzel telefon preden so paket zapakirali.

Kupljeno kot pravna oseba - kakšne opcije sploh obstajajo? Slovenska policija? Nemška policija? ZPS?

Odprl sem ticket pri trgovini, po parih dneh ni odgovora. Trgovina je notebooksbilliger.de

gut luk.

Poslji mail, da bos dal prijavo na njihovo policijo.

Macketina je 18. jan 2019 ob 06:53 izjavil:

Škatla telefona... prazna. Manjka samo telefon.


Odprl sem ticket pri trgovini, po parih dneh ni odgovora. Trgovina je notebooksbilliger.de

Saj tam imaš možnost tudi plačilo preko paypal. Si izkoristil to?

Upam da si vsaj poslikal takoj ob odprtju.
Prvo probaj normalno rešit s trgovino, ne eskaliraj prezgodaj, ker potem tudi trgovina ne bo kej preveč sodelovala.

Težko boš po teži določil. Koliko je težka pakunga in zaščita? Ne veš. :D

Macketina je 18. jan 2019 ob 06:53 izjavil:

Evo, prva moja slaba izkušnja pri kupovanju iz tujine (.DE).

Kupljen telefon v vrednosti cca. 400 EUR ter par ostalih zadev, skupna vrednost naročila cca. 550 EUR brez DDV.

Škatla paketa zapakirana super, zalepljena s selotejpom in dodatno z dvema plastičnima trakovoma, zračni mehurčki nedotaknjeni, brez znaka odpiranja/poškodb.
Škatla telefona... prazna. Manjka samo telefon.

Glede na paket, sklepam da je nekdo vzel telefon preden so paket zapakirali.

Kupljeno kot pravna oseba - kakšne opcije sploh obstajajo? Slovenska policija? Nemška policija? ZPS?

Odprl sem ticket pri trgovini, po parih dneh ni odgovora. Trgovina je notebooksbilliger.de

Nedavno sem kupil neke akumulatorje z UPSe. Preveril firmo, fantje korektni, paket je tehtal 36kg (he he, poštar si je malce hrbet lomil). 'Proper' Nemci se ne zajebavajo.
Sem pa srečal enega Turka, ima prebivališče v Avstriji, dela v Nemčiji. In enega Romuna, ki ima enega prijatelja, ki tudi dela v Nemčiji. Turek se ukvarja točno s tem, nategovanje ljudi. Ta Romun mi je pa povedal za tega svojega prijatelja odkrito, da cele dneve samo razmišljajo, kako bi ljudi nategnili.

Turek je meni ponudil dober 'deal', malo sem pogledal, kaj on prodaja - ma takoj sem videl, da je nategun. Uni Romuni pa ljudi nategujejo, da jim prodajajo počitince v eksotičnih krajih, karto jim kupijo, hotela pa ne rezervirajo. In se'proper' Nemci zajebavajo na Maldivih in Ibizi brez hotela in vsega.

Tako da ja, nateguni obstajajo.
Poiščeš naslov te firme - osebe, najbližjo policijsko postajo, napišeš prijavo v knjižni nemščini in pošlješ po pošti.

Z nateguni je tako, da zaslužijo, če nategnejo par 10 ljudi, potem grejo naprej, nov bančni račun, nova spletna stran. Verjetno nisi edini, policaji bodo takoj videli vzorec. Sicer denarja ne boš dobil nazaj, to je malo verjetno.

@bbbbbb2015, ne gre za neko levo firmo, napisal je, da je kupil od notebooksbilliger.de. Ta obstaja že dolgo in ne bo kar izginila čez noč.

Ves problem tele situacije je dokazovanje. Nimam pojma, kaj svetovati. Zavarovati dokaze, policija, kontaktirati osebno tudi trgovino, če se ne oglašajo preko sporočil, pač po telefonu.

DeeCoy je 18. jan 2019 ob 10:34 izjavil:

Stehtaš paket, kot je zdej, in če je teža ista, je bil poslan tak. Verjetno namerno. Načeloma pa se nemci ne zajebavajo s tem, nisem še mel slabe izkušnje.

Verjetno je teža elektronsko navedena na sami poštni etiketi, mar ne?
Razen če so prilimane navadne znamkice :P

Ales je 18. jan 2019 ob 11:38 izjavil:

@bbbbbb2015, ne gre za neko levo firmo, napisal je, da je kupil od notebooksbilliger.de. Ta obstaja že dolgo in ne bo kar izginila čez noč.

Ves problem tele situacije je dokazovanje. Nimam pojma, kaj svetovati. Zavarovati dokaze, policija, kontaktirati osebno tudi trgovino, če se ne oglašajo preko sporočil, pač po telefonu.

Napisal sem, da nateguni nategnejo 10 +ljudi (5000+ €) in gredo dalje. Recimo v Belgiji je bila grupa nategunov ki so dajali ljudem stanovanja v "najem".
Plačilo prekom AirBnB. Poslali so link na fejk stran.

Point being je v fake strani.

Saj kaj pa misliš, da oni na noname strani funkcionirajo? Bistveno je ponarediti spletno stran do te mere, da razen par detajlov zgleda ko prava.

Ales je 18. jan 2019 ob 14:39 izjavil:

Ne vem, če te razumem. Iz tega, kar je OP napisal, ni nikjer sklepati, da ni kupoval na dejanski spletni strani legitimne trgovine.

Torej, jaz sem informatik sicer po poklicu in tudi po hobiju. Ta Romun je bil nekaj časa moj sodelavec. Njegovi kolegi delajo "spletne strani".
Ne navadne spletne strani. V bistvu popolne kopije (kolikor se to da) PRAVIH.

To potem prodajajo nategunom, ki spletno stran postavijo nekje, ponavadi izven EU. Potem z reklamami in tudi z maili privlečejo pozornost kupcev, povsem legitimnih.

Kupci kupijo robo, ter včasih robo ne dobijo, včasih dobijo prazno škatlo, včasih dobijo robo, ki je fake (recimo ženske torbice pa to).

Vsi v verigi se do neskončnosti trudijo, da zgleda zadeva legitimna. Ljudje pa sploh ne vedo, da je zadeva fake. Potem pa mislijo, da jih je realen trgovec prinesel okrog.

Potem spletno stran podrejo, preden sploh kdo utegne reagirati in furajo nov scam.

Ljudje se pritožujejo, policija preiskuje trgovca - na koncu se ugotovi, da dejansko je bil nekdo drug. Ampak takrat mine leto ni več in sledi praktično ni več. In nateguni prodajajo fake karte za svetovno prvenstvo in podobno. Nateguni v bistvu plačajo informatike, Romune, ki jim scam razdelajo v nulo.

Ta sodelavec je rekel, da gre včasih za time po 25+ ljudi in več. Ravno včeraj mi je rekel, da po njegovem vedenju se je ena firma (saj ni firma formalno) nehala s tem ukvarjati, ter da so število sodelavcev zmanjšali iz 50+ na 12, ki skrbijo, da se zadeve zaključijo.

Nisem mogel verjeti, da je to lahko tako masovno.

Hvala vsem za odgovore, vidim da ST ne pošilja mailov, čeprav sem označil naj mi ob odgovoru pošlje.

S težo po moje ne pridem nikamor. V paketu je bilo še kup kablov, ne vem če se vidi teh 170 gramov. Plačano preko SEPA nakazila, kot vedno doslej ko sem kupoval na firmo, nikoli problema.

Trgovina drugače deluje legit, dvomim da jim je tukaj glavni biznis nateg ljudi, bi jih pa rad spodbodel da začnejo razmišljat.
Negativni review na idealo.de / geizhals.at je dejansko dobra ideja.

Slikal nisem, paket je od zunaj deloval nepoškodovan, tudi če bi, kot je #000 napisal, moral bi dejansko snemati celoten postopek :)

Ales je 19. jan 2019 ob 11:50 izjavil:

Razliko 100g+ ni noben problem ujeti pri tehtanju in ravno s težo boš prišel zadevi do dna. Stehtaj paket in vse, kar je bilo v paketu, z vso embalažo vred, ter primerjaj s težo, navedeno na nalepki na paketu.

Tako bo _ugotovil_ samo kdo je kriv. Še vedno pa s tem tega ne bo mogel _dokazati_.

To je edini oprejemljivi dokaz, ki ga nekako lahko ima. Ker ni imel unpack videa kaj drugega tako ne preostane pomoje.

Evo, naredim še zaključek:
Izpolnil in vrnil formo, kmalu zatem se je oglasil UPS in hotel škatlo nazaj - edina zadeva ki sem jo imel je bila (prazna) škatla telefona
Me kliče iz UPS centrale, da bi rabili celotno embalažo in celotno vsebino in bi potem ugotavljali naprej, razložim da embalaže nimam več, ostale zadeve so pa tudi že v uporabi.
Trgovina potrdi prejem pošiljka in mi javi da je sprožila vračilo kupnine.
Čez par dni dobil celotno kupnino nazaj, ne samo od telefona, čakam še info koliko naj jim še enkrat nakažem.

TL;DR - all cool, vrnili kupnino

Sam to mi pa ni jasno?!? Nekdo te hoče nategnit za 500EUR, ti pa zmečeš stran dokaze in uporabljaš 10EUR vredne kable in polnilc... Še sreča, da je firma dost resna in ni komplicirala.
Verjetno je nekdo v nemškem podjetju rabil nov telefon

.

Jaz, ko sem dobil DHL posiljko v vrednosti nekaj k€, sem snemal odpiranje paketa. Torej preden sem ga zacel odpirat sem zacel snemati in navedel z besedami, koliko je bila ura in datum, nato sem zacel z odpiranjem paketa. Zihr je zihr.

Samael je 17. sep 2017 ob 20:20 izjavil:

Verjetno si plačal s Kreditno kartico mar ne?
Opcija je, da greš na svojo banko in poskusaš s chargebackom (zahtevaš denar nazaj zaradi prevare). Pri nas to ni ne vem kako uveljavljena rešitev teh problemov, v tujini se pa tega poslužujejo pri tovrstnih nategih kar dovolj. Banka je pač ob utemeljenem razlogu na strani svojega komitenta.

Bom citiral iz neke druge teme, če bo kaj v pomoč.

Samael je 29. maj 2017 ob 19:48 izjavil:

Evu, tule je super informativen članek na to temo:
http://epc.si/pages/si/pravice-potrosni...
http://epc.si/pages/topics/povracilo-na...

Za referenco (prvi url zgoraj), če stran sčasoma izgine:

Povračila v zvezi s plačilnimi transakcijami (t.i. chargeback)
Med pritožbami, ki jih prejme EPC Slovenija je velika večina takih, pri katerih potrošniki čezmejni nakup preko spleta opravijo s plačilnimi karticami, kasneje pa naletijo na težave bodisi zaradi preplačil, nedobave blaga in storitev ali neskladnosti blaga in storitev s pogodbo. V teh primerih potrošnikom med drugim svetujemo, da se pri svoji banki pozanimajo glede možnosti povračila, t.i. chargebacka.

Potrošniki lahko zahtevke v okviru povračil uveljavljajo tako na podlagi evropske in nacionalne zakonodaje kot tudi na podlagi splošnih pogojev poslovanja posameznih bank in njihovih kartičnih shem. Banke povračila svojim uporabnikom največkrat nudijo za plačilne transakcije na podlagi kartičnih shem MasterCard in VISA.

Splošni pogoji poslovanja bank in kartičnih shem

EPC Slovenija se je za dodatne informacije o postopkih uveljavljanja povračil obrnil na 6 največjih bank v Sloveniji.

Le-te na letni ravni prejmejo od 30 do 85 tovrstnih reklamacij. Iz njihovih odgovorov lahko povzamemo, da se uveljavljanje povračila prične z vložitvijo reklamacijskega postopka s strani stranke. Reklamacijske postopke banke vodijo v skladu s pravili kartičnih shem, vsak primer pa se obravnava individualno. Do morebitne zavrnitve zahtevkov za povračila lahko pride zaradi mednarodnih pravil kartičnih shem, najbolj pogosti razlogi za zavrnitev pa so neupravičeni zahtevki (npr. prodajalec pošlje ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je bil osporavani nakup dejansko opravljen), pomanjkljiva dokumentacija ali zamujeni roki za reklamacijo. Pogosti so tudi primeri, ko potrošnik prejetega blaga, ki je poškodovano, ne želi vrniti prodajalcu zaradi stroškov poštnine, čeprav je pogoj, da mora prejeto blago potrošnik najprej vrniti prodajalcu, šele nato je upravičen do povračila ali novega blaga.

Nadalje so banke odgovorile, da uporabniki plačilnih kartic lahko podajo reklamacijo tako za plačilne transakcije s karticami z odloženim plačilom kot tudi z debetnimi karticami. Banke reklamacijski postopek omogočajo tudi v primerih preplačil, nedobave blaga ali neskladnosti blaga s pogodbo.

Prav preplačila (npr. preveč ali dvakrat zaračunano blago) in nedobava blaga sta najpogostejša razloga za povračilo. Drugi pogosti razlogi za povračilo so tudi, ko blago ni enako oglaševanemu, ko potrošnik ne prejme obljubljenega vračila denarja in ko prodajalec ne spoštuje potrošnikove pravice do odstopa od pogodbe.

Uporabniki plačilnih kartic so glede možnosti uveljavljanja zahtevkov za povračila seznanjeni s splošnimi pogoji poslovanja s plačilno kartico, ki določajo, da morajo v primeru obstoja kakršnekoli nepravilnosti v zvezi s plačilno transakcijo, kakor tudi v primeru neodobrenih ali nepravilno izvršenih plačilnih transakcij, o tem obvestiti banko. Bančni uslužbenci jih seznanijo z nadaljnjimi koraki v zvezi z uveljavljanjem zahtevkov v okviru povračil.

Banke svojim uporabnikom še svetujejo, da poskušajo reklamacijo najprej sami rešiti s prodajalcem, saj so dokazila o predhodnem reševanju velikokrat obvezna priloga podani reklamaciji, ki jih zahtevajo kartične sheme.

Koristni nasveti za potrošnike:

- s pisno pritožbo se najprej obrnite na prodajalca,
- v kolikor je prodajalec neodziven oziroma zavrne vašo zahtevo, se s pisno pritožbo obrnite na vašo banko (izdajatelja vaše plačilne kartice),
- v kolikor banka zavrne vašo zahtevo, se s pritožbo obrnite na pristojni organ za izvensodno reševanje sporov (podatek najdete na spletnih straneh vaše banke),
- ukrepajte pravočasno (upoštevajte postavljene roke).

Evropska in slovenska zakonodaja

Na področju EU pravno podlago za povračila predstavljata Direktiva 2007/64/ES o plačilnih storitvah na notranjem trgu in Direktiva 2008/48/ES o potrošniških kreditnih pogodbah, ki sta bili preneseni v slovensko zakonodajo z Zakonom o plačilnih storitvah in sistemih ter Zakonom o potrošniških kreditih.

Direktiva o plačilnih storitvah na notranjem trgu ščiti potrošnika pred neodobrenimi plačilnimi transakcijami in postavlja limite za plačnikovo odgovornost v zvezi z neodobreno plačilno transakcijo. Ne določa pa odgovornosti izdajatelja plačilnih kartic v primeru nedobave blaga in storitev, delne dobave blaga in storitev ali v primeru neskladnosti blaga in storitve s pogodbo.
Zakon o plačilnih storitvah in sistemih v 130. členu opredeljuje povračila v primeru neodobrenih ali nepravilno izvršenih plačilnih transakcij, v 131. členu pa pod določenimi pogoji omogoča tudi uveljavljanje povračil v zvezi s pravilno izvršenimi plačilnimi transakcijami. V slednjih primerih gre za uveljavljanje povračil iz plačilnih transakcij, ki so bile sicer pravilno izvršene, vendar obstajajo drugi razlogi, vezani največkrat na temeljno razmerje med trgovcem in potrošnikom, zaradi katerih lahko potrošnik zahteva povračilo plačilne transakcije. Ureditev zasleduje cilj, da se v teh primerih zaščiti potrošnika, saj so take oblike plačevanja manj transparentne in omogočajo več zlorab.

Direktiva o potrošniških kreditnih pogodbah določa odgovornost dajalca kredita v primerih, ko se blago ali storitve iz povezane kreditne pogodbe ne zagotovijo ali se zagotovijo le delno ali niso v skladu s pogodbo o njihovi dobavi. Omenjeno ne pride v poštev pri plačilih z debetno kartico.

Zakon o potrošniških kreditih v 18. členu določa, da potrošnik lahko proti dajalcu kredita ugovarja zavrnitev plačila in uveljavlja druge pravice iz pogodbe, če se blago ali storitve ne zagotovijo, se zagotovijo le delno ali niso v skladu s pogodbo.

Sola za naslednjic. Vse kar ni poceni se snema odpiranje paketa.
Tako nihce ne more trditi, da lazes. Praksa pomaga tudi pri prinerih, ko pride roba poskodovana. Vec imas dokazov prej ti vrnejo denar. Ce placas s paypalom se v takem primeru hitro dobi denar nazaj.