Ljubitelji paradižnikov

Torej, sam sem pred dvema letoma dobil svoj vrt in začel vrtnariti. Ker nisem tipičen Slovenec, ki prisega na volovje srce in tiste "obične" paradižnike(brez okusa), ki se dobijo v trgovini, sem raje kot sadike, nabavil semena.

Trenutno so tisti, ki jih bom obdržal:
1. Mortage lifter - dokaj veliki predvsem za mezgo
2. German orange strawberry - zelo okusen, sladek, oranžen paradižnik z zelo malo semeni in zelo malo "sluzi"
3. Green zebra - zelen z rumenimi črtami, zelo okusen.
4. Pineapple - rdeče oranžen s sladkim, skoraj sadnim okusom.
5. Yellow pear - češnjevec v obliki hruške, zelo obilno rodi, sladki rumeni plodovi in zraste preko 3m v višino.

Na novo pa sem letos zaenkrat dodal:

Sungold češnjevec - baje najboljši, kar se tiče okusa med češnjevci

Sem pa lani imel polovico pokritih in polovico nepokritih. Ker je bilo izjemno vlažbo vreme se je na nepokritih pojavila zgodnja plesen, ki se je ščasoma prenesla tudi na pokrite. Proti temu pomaga špricanje z Algoplasminom ampak je treba to delati tedensko, zato bodo letos vsi pod streho!!!

Kaj pa ostali sadite?

Prisegam na klasične sorte slovenskih paradižnikov, ker so mi enostavno najboljše, s tem, da semena konec sezone spravim, in nato na zgodnjo spomlad oz. zimo vzkalim sadiko. Sadike nato ob prvem toplem vremenu posadim v rastlinjak, bodisi april, maj, odvisno od temperature. Nekaj jih sadim tudi zunaj na prosto, ampak, nekoliko bolj pozno, ko pač ni več, mogoče, da bi pomrznilo.
Sadim predvsem volovsko srce, češnjevec, pelate, od tujih mi je top krimski oz. avstralski črni paradižnik. Vse naštete so mi odlične, ker so nekoliko bolj sladke vrste, obenem so pa zelo sočne.
Poskusil sem tudi nekatere druge vrste, npr. rumeni češnjevec itd, ampak mi je recimo brez okusa, oz. bolj kislega okusa, ob tem pa je manj sočen. Moje mnenje, je, da pač vsak ima svoj okus.
Paradižnik uporabljam vglavnem za solate, nekaj gre za mezgo, omako za pico.
V rastlinjaku je običajno obilen pridelek, zaradi visoke temperature, vsakodnevnega zalivanja, ter dejstva, da je paradižnik pokrit. Med vsticami pustim nekoliko večji razmak, zaradi tega, da se slučajno ne bi prenašale kakšne bolezni med sabo. Do plesni in podobnih bolezni načeloma ne pride, tako, da nič ne škropim, če že, naredim domačo mešanico, oz. bio varjanto.
Na prostem raste paradižnik nekoliko počasneje, tudi pridelka je manj, ampak kljub temu zadovoljivo. Treba ga je redno privezovati, nekateri tudi trgajo novo nastale poganjke itd.

Valencio (oranžen) sadim vsako leto, ker je precej odporna sorta, vedno uspe tudi nepokrita. Okus ne zaostaja.

forplan je 16. jan 2019 ob 21:13 izjavil:

Kje kupujete ta semena? Je kakšna spletna trgovina, da imajo večjo izbiro?

Kdaj sejete paradižnik, da je potem dovolj velik pravi čas?

Jaz kupujem tu https://www.simpsonsseeds.co.uk in tu https://www.premierseedsdirect.com
Oboji so iz Anglije in z obema imam samo dobre izkušnje, tudi ostala semena kupim tu. Če začneš 1. aprila bo dovolj zgodaj, jaz jih dam ven sredi maja. Če imaš kako lučko in prostor lahko tudi malo prej, ampak jih boš moral vmes presaditi, ker bojo kar zrastli.

No to bi se pa priporočal za kakšnoseme, tudi sam imam v naboru volovsko srce in novosadski jabučar ter še eno domačo sorto,s plodovi preko kg vsako leto.Lani sem imel cca 25 različnih sort. Všeč so mi dwarf variante, ki rastejo kot grm in ni dela z zalistniki, primerni so tudi za lonce, lahko pošljem kot zamenjavo.

Jutri napišem kaj vse imam za zamenjavo :)

Zgodnji in dober paradižnik je Early girl.

link_up je 17. jan 2019 ob 14:58 izjavil:

ogromno razlicnih sort sem ze dal cez in nikakor nobena ne stopi ob bok volovcu...na zalost! Od cesnjevcev pa je dalec najboljsi od semenarne Ljubljana oz. SuperSweet.

Sungold češnjevec pride zelo blizu :)

IL_DIAVOLO je 17. jan 2019 ob 15:30 izjavil:

Jaz še nisem jedel domačega paradajza brez okusa.

Brez okusa itak da ne, ampak so pa velike razlike med okusi, tako kvantitativno kot kvalitativno :)

IL_DIAVOLO je 17. jan 2019 ob 15:41 izjavil:

Paradajz je paradajz, kaj nakladaš. Ko si narediš solato, itak še samo čebulo in olje čutiš

Zato pa ne narediš solate z oljem in čebulo, paradižnik samo solim in popram, češnjevec pa jem večkrat direktno v vrtu.

Zato pa ne narediš solate z oljem in čebulo, paradižnik samo solim in popram, češnjevec pa jem večkrat direktno v vrtu.

Točno to.

Ko ga vidiš obsijanega s soncem, in te kar kliče, "pridi in me vzemi".
Takrat je greh dat gor karkoli.

Sam nisem ljubitelj češnjevcev in raznih malih hruškic, čeprav ni z njimi prav nič narobe, rodijo pa včasih nenormalno. Nekako mi ne ustreza okus ali kaj, še sam ne vem kaj je. Ponavadi jih večina čaka na grmu in propade. Sem mislil en čas nazaj narest rumeno pekočo omako iz malih rumenih "hruškic" precej sladkega okusa in rumenih trinidadskih škorpijonov, pa se mi potem ni dalo zafrkavat in so mi paradajzi začeli plesneti po nekaj dnevih in sem vse skupaj zabrisal. Bi znala bit kar eksotična brozga. :)

Kar pa se paradajza tiče, pri nas smo veliki konzumenti, v sezoni je paradajzova solata skoraj dnevno na jedilniku, za zraven pečenja ne manjka narezan in posoljen paradižnik, za zimo gre pa pa še v gajbe mezge.

Zunaj na prostem nima možnosti. Odkar je pri nas cel kup bolezni, ki jih včasih ni bilo paradižnik pobere že prva runda prevlažnega vremena v začetku poletja. S fotrom pokrijeva ves paradižnik in ostane do zmrzali, nekateri se mučijo na odprtem in ga julija tudi že pospravijo. V rastlinjaku je poleti preveč vroče, tudi če se na polno zrači. Sicer paradižniku to ustreza je pa hudič ko se razraste v pretesnem prostoru in imaš problem z zalivanjem in obiranjem. Lažje je zunaj, večje razlike pa na koncu itak ni. Če imaš velik rastlinjak je pa druga pesem, tam lahko vzgajaš paradajzova drevesa. :)

Sorte in okusi... vsak domač je neprimerljiv s katerim-koli kupljenim paradižnikom, imajo pa eni res fantastično aromo. Pri paradajzu včasih malo tehtaš, ali boš šel podirat rekorde z 2kg plodovi, 10 kilami+ na biljko ali pa boš stavil popolnoma samo na okus. Jaz osebno imam rad paradižnik, ki ni preveč sočen, tako da se ga lahko normalno nareže in ne dobiš ven juhe. Svoj čas smo imeli eno zelo dobro sorto volovskega srca, (ki se je verjetno zmešala še s 50 drugimi sortami - šla je iz roda v rod ;)) ki pa je na žalost prešla. Mogoče se pa res spravim malo bolj eksperimentirat s sortami, da najdem še kakega boljšega. Fora je morda samo, da sem po naravi mogoče malo preveč zadrgnjen in mi preizkušeni okusi na prvo žogo mogoče bolj ustrezajo kot kaj novega.

Ne, mora bit zrel. So velike razlike med sortami, eni so zelo mehki in imajo drugacno pescisce kot drugi. To, da je kompakten ker se ni zrel je pa res, ampak ni resitev. Potem dobis kupljenega, ki se je potem par dni medil med transportom.

Kdo sadi pelate? Lani so naredili nenormalno in osebno so mi bili precej solidni.

Nekaj s tega seznama bo super :D
http://fafard.com/top-10-best-tasting-c...

Češnjevcev je veliko vrst no kot tudi vseh ostalih. Sweetie je tudi zelo ok ,ali pa Sprite tudi oba zelo rodna, fajn je, da so sortni oziroma heirloom, da lahko spraviš semena in ne hibridi.
Pelati so super za razne omake, ker so navadno zelo mesnati: Opalka, San Marzano, Jersey Devil od rdečih, rumen Goldfisch tudi lepo dela in je dobrega okusa.
Mato989
Za na polico poglej mikro dwarf sorte so determinirani in ne zrasejo preveč. V Sloveniji ne vem, če jih dobiš kje.Sam imam samo nekaj navadnih dwarf sort, ki pa tudi zrastejo čez meter v višino.
https://www.renaissancefarms.org/produc...

Težko reči, lahko prevelika temperatura preko 35°C, lahko pa jim tudi manjka kakšnega elementa, so namreč, kar požrešni in rabijo dobro pripravljeno zemljo z veliko fosforja in kalija, če hočeš, da lepo dozorijo in imajo okus. Občutljivi so tudi na kalcij, pomanjkanje le tega se kaže v črni barvi na spodnjem delu plodu.
V bistvu je bolje kot rastlinjak samo streha, da zrak bolje kroži in temperature niso previsoke, no dober je tudi tak ,kjer lahko ob straneh ponjavo oz. kritino dvigneš iz istega razloga.

Zanimivo meni je pa volovako anti... Ne morem ga jest ker skoz mislim da jem dejansko srce in mi gre na kozlanje...

Letos paradižniki lepo rastejo brez večjih težav vendar je nenormalno veliko uši. Nikakor se jih rešit nakar sosed ponudi chromogor in čudežno skoraj vse so pomrle. Je ta strup ok, oziroma gre hitro ven iz rastline?

Rajsi vidim, da mi pridelek ne uspe kot pa da bi kaj sprical in onesnazeval. Ce vam ne uspe brez spricanja si kupujte odporne sorte.

barakus je 25. jun 2020 ob 00:52 izjavil:

Odporna sorta na usi? To ne vem ce obstaja...

Obstajajo sorte, kjer se usi rajse naselijo kot na druge. Recimo ce posadis kapucinke, se posebno pod sadno drevo bodo usi rajsi naselile kapucinke. Verjetno obstajajo sorte paradiznikov, ki so za usi slajse kot ostale sorte.


V okolico napadenih rastlin s strani listnih uši posadimo žajbelj, kapucinko, sivko. Proti ušem na fižolu in bobu pa poleg omenjenih vrtnin tudi šetraj.

Listne uši imajo kar nekaj naravnih sovražnikov. Med najbolj znanimi so strigalce in pikapolonice. Obe zivalici se da privabit. Pikapolonice se da tudi kupit v sloveniji.

Navodilo
Strigalicam nastavimo narobe obrnjen cvetlični lonec, ki ga napolnimo s suho travo, slamo in podobnim. Tako pripravljen cvetlični lonček jim bo čez dan služil za skrivališče, ko se tam zberejo jih lahko preneses tam kjer so listne uši, da jih pojedo. Pikapolonice privabimo tako, da v tanjše deblo oziroma vejo, v katero zavrtamo nekaj centimetrov globoke luknje in jim to nudi zatocisca.

Doma narejena naravna skropiva
doma pripravljeno škropivo iz velike koprive. Za pripravo škropiva potrebujemo okrog 1 kg svežih narezanih kopriv, ki jih namočimo v 10 litrih vode in pustimo cez noc. Potem skropimo. Deluje samo 24 ur potem pa izgubi ucinkovitost.

bio limonina ali pomarančna lupina, (ena naribana lupina, pol litra vrele vode. Mešanica naj stoji eno noč, precedite in škropite).

Listnih uši ne smemo nikoli z listov spirati z močnim curkom vode ali jih mečkati! Nežni listi se tako poškodujejo in rastlina še bolj postane občutljiva za napade bolezni.