vir: Evropska komisija
Omenjena podjetja so namreč preprodajalcem in distributerjem vsiljevala minimalne cene za svoje izdelke, kar je v nasprotju z določbami konkurenčnega prava EU. Prav tako so jim prepovedovale prodajo v druge regije unije, da bi si s tem zagotovila različne minimalne cene v različnih območjih in s tem višje dobičke. Prodajalcem, ki se tem pogojem niso želeli podrejati, so zagrozila s prekinitvijo dobav svojih izdelkov, njihovo cenovno politiko so namreč nadzorovali s pomočjo posebne programske opreme.
EK je prizadete prodajalce in distributerje tudi pozvala, da pred svojimi nacionalnimi sodišči vložijo odškodninske zahtevke proti četverici izsiljevalskih podjetij, za preostale državljane pa je vzpostavila "žvižgaško" orodje za prijavljanje kartelnih dogovorov, ki zagotavlja anonimnost in obojestransko šifrirano komunikacijo.
Medtem, ko EU tovrstne prakse skuša odkrivati in sankcionirati, pa te najverjetneje ostajajo v veljavi na trgih drugod po svetu.