» »

Nakup kmetije za samooskrbo

Nakup kmetije za samooskrbo

1
2
3

Machete ::

Mala kmetija =/= kot razširjeno vrtičkarstvo, na kar OP pomoje cilja. Drugače pa cena domače hrane, sploh lastne, nima neke hude veze, ker ko povozi njeno prekipevanje od zdravja.
LC1000|Asrock-H470PG|i7-10700K|2x16GB|RTX-3080 EAGLE|W10Pro
new Nintendo 2DS & 3DS XL|Galaxy S24+

BladE_ ::

TheBlueOne je izjavil:

BladE_ je izjavil:

Verjetno bi bilo precej lažje, če bi jedel tudi meso.


Meso te zna kar fino udariti po hrbtu, ce zivali zbolijo ali poginejo.

Morda bi bile resitev kokosi, ampak so v smislu samooskrbe bolj donosne z jajci.


Predvsem sem imel v mislih manjše živali, bolj enostavne za "obdelavo"... Kokoši, race, koza/ovca ipd.

Sicer pa lahko na YT najdeš en kup "vodičev" kakšno je delo na mini kmetiji in kako se tega lotiti... Kolikor sem gledal ima vedno več ljudi take mini kmetije.
Akcija - Reakcija

tryhard ::

vostok_1 je izjavil:

kuall je izjavil:

vostok_1 je izjavil:


Pšenico gojit se enostavno ne splača malopotezno.


Se kar splača, če imaš veselje.
bio pšenice ne dobiš nikjer tako poceni, kot se jo da pridelat doma, če znaš.
jaz sem imel točno 1 dan dela, da sem pridelal kar lepo njivico bio pšenice, s katero bi lahko celo leto pekel bio kruh, če bi se mi dalo, najbrž jo bodo pojedle kure. strošek takega žita je približno 20 centov na kg: 50€ bo šlo za kombajnista, ene 20€ za nafto za oranje, seme od lanske pšenice, pridelka bo pa ene 300kg ali več, je kar lepa.


Koliko pa stane bio-pšenica od nekoga, ki se s tem resno ukvarja?

Se ne ukvarjajo, ker je pšenica pol pizde vredna. Z biopšenico je bistveno več dela, pridelek je lahko manjši, stroški pa na koncu koncev večji.

BladE_ je izjavil:

TheBlueOne je izjavil:

BladE_ je izjavil:

Verjetno bi bilo precej lažje, če bi jedel tudi meso.


Meso te zna kar fino udariti po hrbtu, ce zivali zbolijo ali poginejo.

Morda bi bile resitev kokosi, ampak so v smislu samooskrbe bolj donosne z jajci.


Predvsem sem imel v mislih manjše živali, bolj enostavne za "obdelavo"... Kokoši, race, koza/ovca ipd.

Sicer pa lahko na YT najdeš en kup "vodičev" kakšno je delo na mini kmetiji in kako se tega lotiti... Kolikor sem gledal ima vedno več ljudi take mini kmetije.

To niso kmetovalci, ampak vrtičkarji. Število kmetij v Sloveniji iz leta v leto pada. Ta prvi so pa tisti, ki so v šovu Kmetija videli tistih 5 kokoši in in tistih 20 arov travnika in se jim je dopadlo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: tryhard ()

W6fxBzMDqg ::

vostok_1 je izjavil:


Gozda ne smeš sam sekat, ampak moraš najet cehovske ljudi, da ti ga označijo.

Mah ce imas nekje 2Ha gozda ali vec v neki vukojebotini to ni problem.
Pa tudi če daš označit požereš tisti 1x strošek potem pa podiras vsako leto.
Mislim da marsikomu ni jasno koliko dela je s tem. Enostavno je ceneje plačat, da ti poderejo in pripeljejo domov(gre preveč časa in zdravja če nimaš prave opreme, sekira in motorka ni dovolj). Razen če imaš gozd na ravnem.

Ustavi se nekje drugje.
Prvic je to zelo drag hobi!
Zakaj?
Parcelo + stanovanje moras kupiti nekje v hribu oddaljen od sosedov in oci. Če ne je za džabe, ker ti v primeru krize sosedi, random avto, itd. pokrade pridelek. Če je daleč od oči bolj težko.
Ampak ok to se da minimilizirat če poskrbiš za zelo veliko ozimnico aka zaloge hrane. Za katero veš samo ti!
Trenutno stanovanje lahko prodas, ker bo zemlja zahtevala cas, da se bos fural v vukojebotino + nazaj v stanovanje, jah bolj No-Go.
Treba mehanizacijo porihtat. Traktor je must. Zalivalni sistem je skoraj must. Če si kje blizu gozda je ograja must.

Potem je treba gledati, da je blizu izvir vode.

vostok_1 je izjavil:


Glede gojenja rastlin...vrjetno ne bo hujšega, če ne bo to plantaža.
Sicer pa nekje sem slišal, da za samooskrbo...as in, da bi vse esencialno sam gojil, rabiš par ha zemljišče.
Definitivno ni to for the weak of willpower.

Da bi vso hrano sam pridelal je bedarija, je pa uresničljivo večino. Kakšna 2-3Ha bi blo dovolj.

vostok_1 je izjavil:


Državi ni v interesu, da se ločiš od sistema in zato te bo ustavila, ko bo opazila drop in revenue.

Ti dam prav. Ampak takšnih, ki bi zato imeli znanje, čas in finance je premalo in so nepomembni %, da bi se država z njimi obremenjevala. Itak še vedno moraš imeti službo in si državi kot tak neto gain value.

vostok_1 je izjavil:


Slovenija ni tako visoko na price/performance seznamu glede kvalitete države. Torej, da pri tvojemu inputu dobiš primeren output.

Bi to lahko malo razložil?

Invictus ::

kuall je izjavil:


Ne pisat bedarij no. Ravno za 1x na teden se spočit od računalnikov je kmetija zelo pametna odločitev.

Že če imaš malo večji vrt, moraš biti v njem praktično vsak dan.

Če že ne zaradi drugega, zato da zaliješ, populiš plevel in poberem zrelo zelenjavo...

Pridelovanje fižola in krompirja je brez zvezno, ker sta ti dve surovini dovolj poceni na trgu. Ko imaš večja polja (da preživiš celo familijo), vidiš da moraš ravno tako špricat in gnojit, da kaj zraste. Ali pa biti tam vsak dan, da pobiraš dol škodljivce.

Malo neznana resnica v Sloveniji je tudi, da so skoraj vse komune, ki so se šle samooskrbo, propadle zaradi ega posameznikov, ki so hoteli samo šefovati in nič delati...

Meni bi ustrezal vrt za sezonsko zelenjavo, in nič več... Nič živali... To dobiš ceneje drugje... Razen, če ti je veselje vsak dan futrat prasca, ki ga boš na koncu zaklal...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Oberyn ::

imagodei je izjavil:

...da se mal hecaš. A v sušnem obdobju se pol hektara zemlje zaliva samo od sebe? Kako je paradajz zadovoljen, če ni vsak dan zalit? Pa solata, kumare?Ne se hecat...

Pravzaprav da, lahko se zaliva samo od sebe, oziroma z minimumom tehnike. Glej recimo https://opensprinkler.com. Zadeva stane $150 ali veliko manj, če sam sestaviš, vse je odprtokodno. Zalivaš lahko s telefonom iz plaže na Kornatih, ko enkrat postaviš. Pa še zabavno je. Zalivanje je danes glih tazadnji problem.

Pa kaj strašite človeka. Jaz v Kranju sredi mesta pridelam ~150 kg zelenjave na leto samo na balkonu, verandi in enemu 2x5 m rastlinjaku ob bajti. Klasičnega vrta sploh nimam. Pa še nisem v penziji. Ni to samooskrba jasno, ampak to niti ni moj cilj. Samo pravim, da ni nemogoče. Sploh pa, knjig o delni samooskrbi na malo zemlje je na pretek. Vrtnarji si tudi pomagajo, imaš v slo par odličnih vrtnarskih forumov, tam je znanja ogromno.

Tudi meso se da pridelati na hobi način, čeprav OP tega ne potrebuje. Kunci živijo praktično od trave, dajo pa bolj kvalitetno meso kot karkoli, kar kupimo v marketih. Pa klanje ni regulirano in lahko delaš sam. Imel sem baterijo kuncev na trati pred bajto par let. Edini problem je, da zahtevajo stalno prisotnost (plaža na Kornatih odpade), zato sem jih ukinil (pojedel).

imagodei ::

Oberyn je izjavil:

imagodei je izjavil:

...da se mal hecaš. A v sušnem obdobju se pol hektara zemlje zaliva samo od sebe? Kako je paradajz zadovoljen, če ni vsak dan zalit? Pa solata, kumare?Ne se hecat...

Pravzaprav da, lahko se zaliva samo od sebe, oziroma z minimumom tehnike. Glej recimo https://opensprinkler.com. Zadeva stane $150 ali veliko manj, če sam sestaviš, vse je odprtokodno. Zalivaš lahko s telefonom iz plaže na Kornatih, ko enkrat postaviš. Pa še zabavno je. Zalivanje je danes glih tazadnji problem.

Pol hektara zemlje je 100m x 50m. Veliko sreče s tistole rečjo zalivat tako površino. Ta prvo boš rabil 5 km cevi, da boš vse povezal med sabo.

10x10 vrt je nekaj drugega kot pol hektara, hektar ali celo dva, kot so nekateri predlagali v tej temi.
- Hoc est qui sumus -

misso ::

Naj proba pa nam sporoča.

Drugače pa glede strojev. Pomisli ali se ti splača kupiti ali najeti storitev. Pri najemu je stvar kako je z zasedenosti. Lahko se zgodi da bo celo 2 dni bil zaseden.
Sam občasno grem tudi kakšno njivo zaorati in sfrezati ( z ročno ali strojno frezo) pa je vse stvar dogovora. Sam ponavadi povem da pridem čez 3 dni in da ima stranka čas da njivo pripraviti (pognojiti, plevel pobrati, itd itd).

imagodei ::

Oberyn je izjavil:

Tudi meso se da pridelati na hobi način, čeprav OP tega ne potrebuje. Kunci živijo praktično od trave, dajo pa bolj kvalitetno meso kot karkoli, kar kupimo v marketih. Pa klanje ni regulirano in lahko delaš sam. Imel sem baterijo kuncev na trati pred bajto par let. Edini problem je, da zahtevajo stalno prisotnost (plaža na Kornatih odpade), zato sem jih ukinil (pojedel).

No, tast je imel kunce do pred nekaj leti - jih je hranil mal bolj polnovredno kot samo s travo in so bili kar hvaležni, tudi na tehtnici se je poznalo in predvsem na okusu mesa. Čez zimo je obdržal ponavadi zajkljo ali dve, vseeno jih je treba ta čas z nečim futrat. Kar zahteva priprave pred zimo (al pa jim mečeš brikete, kar je spet drek, tukaj govorimo menda o neki bio prehrani).

Eni so imeli tudi ideje o kozah... Soseda ima 4 koze - ravno 14 dni nazaj je bilo treba pokosit travo za seno (jebi ga, smo na precejšnji nadmorski višini), pol pa obračat, da se je posušil, na plahtah zvlečt seno na raven teren, kjer ga je potem kmet s traktorjem spakiral v štirikotne bale. Zakaj kmet ni tudi strojno pokosil, me ne vprašat, ampak 4 ljudje so imeli 3 dni kar po 8 ur opravka. Za štiri koze.

Takoj ko imaš žival, moraš biti tudi vsak dan zjutraj prisoten, to ni stvar, ki bo počakala do zaključka šihta. Živali pri OP-ju k sreči ne pridejo v poštev, ampak kaj, ko strešate ideje brez zavedanja, kaj to pomeni.
- Hoc est qui sumus -

vostok_1 ::

W6fxBzMDqg je izjavil:


Bi to lahko malo razložil?


V Sloveniji je višja stopnja korupcije in netransparentnosti. Naši davki se porabljajo neprimerno in zato dobimo manj kot bi morali.
Vse od zdravstva do energetike.
Takoj ko je država investitor lahko računaš da bodo dobavitelji dali ceno x2.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

dexterboy ::

jype je izjavil:

Super je, ja...
Če bi rad kmetijo zafural.

+1
Fenomenalni komentarji, res.
Me prav zanima, koliko od pisočih je sploh kdaj živelo an kmetiji.
Enkrat na teden... neprecenljivo.
Povejte lokacijo, da bomo prišli po srnjad za lovski golaž.
Itak se bo prišla pasti na vse dobrote vrta, ker ne bo gospodarja, da bi to "vahtal"...
:))
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.

jb_j ::

ma da maš vse avtomatiziran, zalivanje, gnojenje, hranjenje živali (najbrž res ni slaba stvar, da imaš samoskrbno kmetijo)
mogoče še kakšen ograjen pašnik, če imaš živali.

glede vode, pa je slovenija ena držav v evropi, kjer je največ padavin, z izjemo primorske. tako, da lahko z deževnico iz strehe, kar nekaj vode dobiš. če imaš srečo od lokacije lahko postaviš vodnjak (tko k pr ns, sicer nimamo postavljenega, imamo pa srečo zaradi barja in je 2metra pod zemljo sredi asfalta, vedno polna "štirna")

in vržeš na streho še solarne panele (ali kakšen podoben alternativni vir energije)

je pa huda začetna investicija, in če se podnebje ne bo res drastično spremenilo, je lahko taka vrsta kmetije samovzdržna in dovolj za samooskrbo za par generacij.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: jb_j ()

jb_j ::

pa še v sloveniji je tolk enih rek in potokov, da je kr mal čudno, da obstajajo suše, ki jih ne morjo sanirat.
(imamo kr dober upperhand, ker bo iz avstrijskega in našega gorovja zmer dobr polnil te reke)
dobr zgleda, da poleg primorske tut dolenjska nima konkretnih rek.


ma jebo mast, že v egiptu so poznal namakalne sisteme.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: jb_j ()

branimirII ::

U starom egiptu nisu imeli onesnazenih rek. Lahko su namakali kokr jim je pasalo. Mi ne moremo. Vrhnika i ljubljanca onesnazena. Saba onesnazena. Drava. Morava. Vse.

Zgodovina sprememb…

  • predlagal izbris: connel ()

Oberyn ::

imagodei je izjavil:

Pol hektara zemlje je 100m x 50m. Veliko sreče s tistole rečjo zalivat tako površino. Ta prvo boš rabil 5 km cevi, da boš vse povezal med sabo.10x10 vrt je nekaj drugega kot pol hektara, hektar ali celo dva, kot so nekateri predlagali v tej temi.

Jah ta zadeva res zgleda ena igračka, je pa presenetljivo zmogljiva. Ima 72 kanalov za različne režime zalivanja, podporo za senzor za vlažnost zraka in vlažnost zemlje. Programska oprema lahko sama prilagaja režime glede na odčitke teh senzorjev, plus podpira združevanje več naprav. Razdalja med krmilno enoto in ventli / črpalkami je lahko do 400 m. Na forumu poročajo o uspešni uporabi na večjih komercialnih farmah. Pa še vedno, to je samo ena igračka, zanimiva zato, ker je v celoti odprtokodna (sw + hw), poceni in se je razvila iz hoby projekta. Takih sistemov, bolj profi in dražjih, imaš polno. Res ni treba cel dan vleči cevi sem in tja.

Še ena zanimivost: v vasi Hrastje pri Kranju je posestvo Planjava, kjer samo dva človeka obdelujeta 10 ha in oba imata preko 60 let. Pridelujeta fenomenalno zelenjavo, jagodičje, dišavnice, začimbe in podobno, ljudje hodijo tja od daleč. Gospa je neizčrpen vir nasvetov in znanja za moj hobi vrt. Res je, da nečloveško garata, ampak 10 ha!

kuall ::

Invictus je izjavil:

kuall je izjavil:


Ne pisat bedarij no. Ravno za 1x na teden se spočit od računalnikov je kmetija zelo pametna odločitev.

Že če imaš malo večji vrt, moraš biti v njem praktično vsak dan.

Če že ne zaradi drugega, zato da zaliješ, populiš plevel in poberem zrelo zelenjavo...

Pridelovanje fižola in krompirja je brez zvezno, ker sta ti dve surovini dovolj poceni na trgu. Ko imaš večja polja (da preživiš celo familijo), vidiš da moraš ravno tako špricat in gnojit, da kaj zraste. Ali pa biti tam vsak dan, da pobiraš dol škodljivce.

Malo neznana resnica v Sloveniji je tudi, da so skoraj vse komune, ki so se šle samooskrbo, propadle zaradi ega posameznikov, ki so hoteli samo šefovati in nič delati...

Meni bi ustrezal vrt za sezonsko zelenjavo, in nič več... Nič živali... To dobiš ceneje drugje... Razen, če ti je veselje vsak dan futrat prasca, ki ga boš na koncu zaklal...



Jao, se že ponavljam:

Da pridelaš dovolj BIO pšenice, krompirja, fižola in koruze imaš kakšen dober teden dela. Komot obdelaš to, če poleti delaš 1x na teden, kakšen teden, ko je deževno pa počivaš. Govorim iz lastnih izkušenj.
Druge eksotike pa kupiš ali pa pogruntaš način, kako se jih na isto enostaven način pridela, če se ti da.
Kako lahko kmetijo zafuraš na tak način? če ti vse prerase plevel in potolče toča ali izsuši suša pač rečeš jebiga, preorješ in probaš naslednje leto. ne moreš nič uničit. saj tu govorimo o hobiju zato, da fizično migaš 1x na teden in da "veš kaj ješ".

neverjetno kakšni pametnjakoviči, bolj kot jim razlagaš bolj se delajo pametni. s kmetovanjuem imam izkušenj več kot 95% ljudi tukaj.

samo pametno moraš delat. če si idiot, ki mora imeti vsak plevelček prekopan, ker se boji, kaj bodo sosedje rekli, potem boš seveda visel vsak dan na tistem zevniku.

samo če vržeš seme in nič ne delaš bo v večini primerov kaj zraslo jeseni za pobrat. če pa malo pamet vzameš v roke in pridno kolobariš z lucerno res lahko samo vržeš seme in prideš jeseni pobrat.

mihec87 ::

Par sadik kumar ne zalivamo pa jih je več kot jih lahko 3-je porabimo(jest,vlaganje) tako da preraščene še kokoši dobijo, ravno tako bučke rastejo skor kjerkoli, fižol ravno tako raste bp brez zalivanja itd... vse to našteto praktično ni potrebno pleti(mogoče 1x na začetku)... Edino kar se zaliva in je v rastlinjaku je paradižnik...

Problem v nulo opletih vrtov ter redko zasaditvijo je da je zemlja izpostavljena soncu in jo še bolj izsošuje..

Če delaš za prodajo seveda moreš zalivat saj tako dobiš več pridelka na isti kvadraturi kar pomeni več cekinov, če delaš zase pač poseješ sadiko več pa je...

-valvoline- ::

En znanec je vcasih tudi na polno nabijal kako je fajn sam pridelat domaci 'bio' asortiment, no tega se je tudi delno lotil, je pa prejsne leto padu z svojo eko cesnjo in se je hudo poskodoval pa bo mel trajne posledice. evo ti. enga gobarja pa tut poznam k ga je picu nek hud klop in je fasal tezko infekcijo ter je skoraj ostal brez obeh nog komaj so ga resil. eno nogo zdaj ma napol paralizirano. pamet v glavo, cimbol stran od zemlje. niso nori kmetje in njihovi potomci da masovno zapuscajo kmetije.

Zgodovina sprememb…

  • predlagal izbris: connel ()

otago ::

Ena taksna ideja je recimo sadovnjak. Ni prevec dela, sadje je sezonsko, se da relativno z omejeno casa priti skozi. Malo bakra ne skodi. Slabost je, da se vecino ne da skladiscit. Ali predelujes v soke, kis, vlagas, marmelade. Tukaj so fajn lupinarji, ker se da skladiscit. Ne rabis veliko mehanizacije. Kosilnica, skropilnica. Bo kar potrebno ogradit (dIvjad, vandali). Osnov obrezovanja se naucis na kaksnem tecaju, ki jih razni botanicni vrtovi, fakultete redno prirejajo, ali s knjig. Ali pa vprasas kaksnega sorodnika, ponavadi ljudje pomagajo.

Zadeva ti mora biti v veselje, ce ne, je obsojeno takoj na propad.

Veleznanosti o traktorjih starosti 25,30 let.... Kaj pa ce se taksnega oldtimerja ne splaca, ne da vec popravit? Opazam, da je vedno tezje najti, koga za taksna popravila. Kot eno, gre za specificno ali priuceno znanje, tega ne ucijo nikjer. Kot drugo, domaci mojstri so vecinoma starejsi, mlajsih ni. Kot tretje, gre za popravila reda nekaj delovnih ur, se marsikomu za manjse zneske ne da ukvarjati in hoditi nekomu v breg sraufat 30let stari traktor.

Nerad linkam Mladino, ampak priporocam avtorju v branje knjigo Revolucija ene slamice (Masanobu Fukuoka).

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: otago ()

tryhard ::

kuall je izjavil:

Invictus je izjavil:

kuall je izjavil:


Ne pisat bedarij no. Ravno za 1x na teden se spočit od računalnikov je kmetija zelo pametna odločitev.

Že če imaš malo večji vrt, moraš biti v njem praktično vsak dan.

Če že ne zaradi drugega, zato da zaliješ, populiš plevel in poberem zrelo zelenjavo...

Pridelovanje fižola in krompirja je brez zvezno, ker sta ti dve surovini dovolj poceni na trgu. Ko imaš večja polja (da preživiš celo familijo), vidiš da moraš ravno tako špricat in gnojit, da kaj zraste. Ali pa biti tam vsak dan, da pobiraš dol škodljivce.

Malo neznana resnica v Sloveniji je tudi, da so skoraj vse komune, ki so se šle samooskrbo, propadle zaradi ega posameznikov, ki so hoteli samo šefovati in nič delati...

Meni bi ustrezal vrt za sezonsko zelenjavo, in nič več... Nič živali... To dobiš ceneje drugje... Razen, če ti je veselje vsak dan futrat prasca, ki ga boš na koncu zaklal...



Jao, se že ponavljam:

Da pridelaš dovolj BIO pšenice, krompirja, fižola in koruze imaš kakšen dober teden dela. Komot obdelaš to, če poleti delaš 1x na teden, kakšen teden, ko je deževno pa počivaš. Govorim iz lastnih izkušenj.
Druge eksotike pa kupiš ali pa pogruntaš način, kako se jih na isto enostaven način pridela, če se ti da.
Kako lahko kmetijo zafuraš na tak način? če ti vse prerase plevel in potolče toča ali izsuši suša pač rečeš jebiga, preorješ in probaš naslednje leto. ne moreš nič uničit. saj tu govorimo o hobiju zato, da fizično migaš 1x na teden in da "veš kaj ješ".

neverjetno kakšni pametnjakoviči, bolj kot jim razlagaš bolj se delajo pametni. s kmetovanjuem imam izkušenj več kot 95% ljudi tukaj.

samo pametno moraš delat. če si idiot, ki mora imeti vsak plevelček prekopan, ker se boji, kaj bodo sosedje rekli, potem boš seveda visel vsak dan na tistem zevniku.

samo če vržeš seme in nič ne delaš bo v večini primerov kaj zraslo jeseni za pobrat. če pa malo pamet vzameš v roke in pridno kolobariš z lucerno res lahko samo vržeš seme in prideš jeseni pobrat.

Ti še videl nisi, kako se zemlja obdeluje. Tole greznico, ko jo boš požel, bo glih enih 50:50. 50 plevela, 50 drugega plevela. Tisti en procent k 101% pa bo pšenica, ki jo bo divjad od soseda k tebi privlekla.

otago je izjavil:



Veleznanosti o traktorjih starosti 25,30 let.... Kaj pa ce se taksnega oldtimerja ne splaca, ne da vec popravit? Opazam, da je vedno tezje najti, koga za taksna popravila. Kot eno, gre za specificno ali priuceno znanje, tega ne ucijo nikjer. Kot drugo, domaci mojstri so vecinoma starejsi, mlajsih ni. Kot tretje, gre za popravila reda nekaj delovnih ur, se marsikomu za manjse zneske ne da ukvarjati in hoditi nekomu v breg sraufat 30let stari traktor.


Tudi za določene ne tako stare stroje lahko iščeš mojstre v drugih državah. In ne, niso poceni.

In ne, tista hektarček od katerega je polovico gozda se ne šteje pod kmetovanje, ampak pod vrtičkarstvo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: tryhard ()

Rok Woot ::

Meni se zdi ideja super, je pa to težko delo. Samo hrana je pa odlična. Če hočeš jesti hrano kot si jo lahko narediš sam, moraš zato odšteti blazno denarja. Pač ne pase se vsak eko konj na Pokluki, pa tudi v naših trgovinah ga ni. Če pa misliš po Sloveniji iskati take zadeve, je pa že to polno dela.

korenje3 ::

PreviousUser je izjavil:

Kupil bi si manjšo kmetijo za samooskrbo, nekje na podeželju. S tem bi si rad zagotovil, da vem, kaj jem in pa določeno mero neodvisnosti od sistema, še posebej v kritičnih situacijah, kot je izguba službe itd. Moja prehrana je pretežno veganska, pojem veliko sadja in zelenjave, tako da živali ne bi imel. Bi pa imel tudi nekaj gozda za kurjavo in lasten izvir vode.

Se je kdo že lotil česa podobnega in kakšne so vaše izkušnje? Vsa mnenja, informacije in nasveti dobrodošli, hvala.


lahko najameš vrtiček, če ga ima tvoja občina na voljo. z vrtičkanjem si lahko v celoti oskrbovan, najemnine so pa smešno nizke.
i9-12900k; 32GB DDR5-6000 CL36; Nvidia RTX 3080 ti;
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W

tryhard ::

-valvoline- je izjavil:

En znanec je vcasih tudi na polno nabijal kako je fajn sam pridelat domaci 'bio' asortiment, no tega se je tudi delno lotil, je pa prejsne leto padu z svojo eko cesnjo in se je hudo poskodoval pa bo mel trajne posledice. evo ti. enga gobarja pa tut poznam k ga je picu nek hud klop in je fasal tezko infekcijo ter je skoraj ostal brez obeh nog komaj so ga resil. eno nogo zdaj ma napol paralizirano. pamet v glavo, cimbol stran od zemlje. niso nori kmetje in njihovi potomci da masovno zapuscajo kmetije.

Težko bo, ko pa so roki za plačila do kmetov tudi po 120 dni, nekateri so se pa kar odločali, da bodo plačevali po obrokih in celoto pokrili v nekje 365 dneh ali več. Zraven tega trepetajo, kdaj jim bo zalilo, posušilo, ali potoklo pridelek. Zavarovanje se pa splača samo v primeru, da stolče/poplavi/posuši/uniči več kot 80% (misija nemogoče).
Da se prikidaš do profita, moraš nabaviti za več sto tisoč evrov mašinerije, posodobiti objekte, dokupiti zemljo v čimvečjih kosih, čim bliže centru in to merjeno v deseticah hA.
V kolikor ti uspe, si iz leta v leto večji. Pa tudi iz leta v leto v večjem kreditu. Ko ga izplačaš, lahko vzameš drugega, da povečaš svoj obseg. Pri tem te dve ali tri ne ravno plodne letine pospravijo v grob.

Rok Woot ::

Z vrtičkom pač ne moreš biti v celoti oskrbovan. Lahko pa gojiš marsikaj, Če recimo kupuješ pšenico in krompir, potem si že lahko, seveda če si vegan.

tryhard ::

Tudi pšenico lahko gojiš, sploh ker je relativno nizke rasti. Boš jo pa moral gojiti eno nad drugo.

Rok Woot ::

tryhard je izjavil:

-valvoline- je izjavil:

En znanec je vcasih tudi na polno nabijal kako je fajn sam pridelat domaci 'bio' asortiment, no tega se je tudi delno lotil, je pa prejsne leto padu z svojo eko cesnjo in se je hudo poskodoval pa bo mel trajne posledice. evo ti. enga gobarja pa tut poznam k ga je picu nek hud klop in je fasal tezko infekcijo ter je skoraj ostal brez obeh nog komaj so ga resil. eno nogo zdaj ma napol paralizirano. pamet v glavo, cimbol stran od zemlje. niso nori kmetje in njihovi potomci da masovno zapuscajo kmetije.

Težko bo, ko pa so roki za plačila do kmetov tudi po 120 dni, nekateri so se pa kar odločali, da bodo plačevali po obrokih in celoto pokrili v nekje 365 dneh ali več. Zraven tega trepetajo, kdaj jim bo zalilo, posušilo, ali potoklo pridelek. Zavarovanje se pa splača samo v primeru, da stolče/poplavi/posuši/uniči več kot 80% (misija nemogoče).
Da se prikidaš do profita, moraš nabaviti za več sto tisoč evrov mašinerije, posodobiti objekte, dokupiti zemljo v čimvečjih kosih, čim bliže centru in to merjeno v deseticah hA.
V kolikor ti uspe, si iz leta v leto večji. Pa tudi iz leta v leto v večjem kreditu. Ko ga izplačaš, lahko vzameš drugega, da povečaš svoj obseg. Pri tem te dve ali tri ne ravno plodne letine pospravijo v grob.


Tudi to ni res, če se malo znajdeš lahko hitro zaslužiš s trdim delom. Pač ne sadit to kar sadi vsak. Sadi začimbe, razne rastline za zdravila itd, to je samo en primer.

tryhard ::

Šure, betonar. Financiraj jih pa ti. Par sto čukov, pomni! Profit se v glavnem dela s tistimi 20-40 čuki subvencij. Bolj kot ne itak gre v posodobitev.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: tryhard ()

Rok Woot ::

Ma ja, jaz poznam polno ljudi, ki se uspešno in s profitom ukvarja z kmetijstvom. Pa so sami začeli.

Evo ideje na Visu imaš za 40k super parcelo za trto. Prva trta je bila v Mediteranu je bila tam. Ke se preseliš pa un plavac delaš. Prvi životariš seveda, saj trta počasi raste.

tryhard ::

Za 40k dobiš vrtičkarstvo. Težko boš s tem preživel, če ne boš fural še rednega šihta in večino zasluženega kar nekaj let vlagal v zemljo in obdelavo nje. S tem, da moraš imeti 40 čukov sprva.

nurmaln ::

PreviousUser je izjavil:

Kupil bi si manjšo kmetijo za samooskrbo...
... in nasveti dobrodošli, hvala.


Delitev dela, specializacija na ozkih področjih je tista ki nas dela bogate. Zakaj bi hotel v kontra smer?
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

Rok Woot ::

Ja lej prov, vsak po svoje. Če si pameten in pripravljen delat 14 ur na dan, lahko hitro kaj skup spraviš. Kot pravim zdravilne rastline na pravem koncu, so hitro profitabilne, če pa misliš pšenico, koruzo, krompir gojit, pol pa je res bolj nemogoče.

Pa če človek kupuje manjšo kmetijo ima verjetno vsaj 200k+. Lahko pa seveda iz nule začneš.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Rok Woot ()

nurmaln ::

Rok Woot je izjavil:

Ja lej prov, vsak po svoje. Če si pameten in pripravljen delat 14 ur na dan, lahko hitro kaj skup spraviš. Kot pravim zdravilne rastline na pravem koncu, so hitro profitabilne, če pa misliš pšenico, koruzo, krompir gojit, pol pa je res bolj nemogoče.


Sej nimam nič proti kmetijstvu. Ja, zdravilne rastline ali celo "zdravilne" rastline so hitro lahko profitabilne. Lahko je profitabilno tudi gojit pšenico, ali pa krompir, vse se da. Ampak avtor je specifično govoril o samooskrbi in ne pridobitni dejavnosti. Samooskrba pa pomeni da bi imel malo ene rastline, pa malo druge, pa malo tretje, četrte, pete in šeste, pa potem ene 10 kokoši, pa dva pujsa, pa eno kravo, etc. To je pa ene tolk smiselno kot da ugotoviš da rabiš lopato pa si pričneš gradit plavž, pa nabirat železovo rudo in iskat primerno palico.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: nurmaln ()

tryhard ::

pa pomeni da bi imel malo ene rastline, pa malo druge, pa malo tretje, četrte, pete in šeste, pa potem ene 10 kokoši, pa dva pujsa, pa eno kravo, etc. To je pa ene tolk smiselno kot da ugotoviš da rabiš lopato pa si pričneš gradit plavž, pa nabirat železovo rudo in iskat primerno palico.

Za to se ne greš kmetijstva, ampak vričkarstva.
Gre pa bolj za delo za dušo, ki je v glavnem zgolj časovni in denarni minus. Tako je bolje taka živila kar kupiti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: tryhard ()

trenerkar ::

nurmaln je izjavil:

PreviousUser je izjavil:

Kupil bi si manjšo kmetijo za samooskrbo...
... in nasveti dobrodošli, hvala.


Delitev dela, specializacija na ozkih področjih je tista ki nas dela bogate. Zakaj bi hotel v kontra smer?

Očitno še nisi delal zase. Ampak dobro, pa bodi "bogat".

maco-maco ::

agrobiznis.finance.si
Tukaj je včasih kaj zanimivega.

Drugače pa imamo 0,5 hektarja. Več kot poloviva je travnik. 10-20 dreves, 20-30 jagodičevja, 60 malin, 500 jagod, 100 špargljov. Ene 500m2 je za zelenjavo, pa potke so kar široke. Kapusnice, paradižnik, paprike, čili, malancani, buče, bučke, kumare so na debelejši foliji. Tam ne prekopavamo ali plejemo, samo kolobarimo. Krompirja, fižolo, graha, česna, čebule, blitve,.. ne plejemo. Male posejane rastlinice na začetku plejemo (korenje, listnate zadeve, redkvica,...), potem ne več.
Imamo kosilnico, kultivator/prekopalnik in ročno orodje.
Tam ne živimo in ne preživimo preveč časa na njivi. Pridelamo kar nekaj, a vseeno premalo. Če bi bili bolj aktivni, bi na isti površini lahko pridelali mnogo več.

To je za nas ravno prav dela, da ti ni že v breme. Več bi bilo že nadležno.
Kaj?

Iatromantis ::

PreviousUser je izjavil:

Kupil bi si manjšo kmetijo za samooskrbo..
Poznam primer, ko so si kmetijo sposodili za nekaj let, ker je lastnik ni vzdrževal. Če pogooglaš Domačija Pr'Nebavec zveš več.

KAVINSKY ::

Ima kdo izkušnje s Skladom kmetijskih zemljišč? V okolici vasi je 99% zemljišč v njihovi lasti - katera se zaraščajo.

Je sploh možno odkupiti taka zemljišča ali prednjači najemanje?

imagodei ::

maco-maco je izjavil:

Ene 500m2 je za zelenjavo, pa potke so kar široke. Kapusnice, paradižnik, paprike, čili, malancani, buče, bučke, kumare so na debelejši foliji. Tam ne prekopavamo ali plejemo, samo kolobarimo. Krompirja, fižolo, graha, česna, čebule, blitve,.. ne plejemo. Male posejane rastlinice na začetku plejemo (korenje, listnate zadeve, redkvica,...), potem ne več.
Imamo kosilnico, kultivator/prekopalnik in ročno orodje.
Tam ne živimo in ne preživimo preveč časa na njivi. Pridelamo kar nekaj, a vseeno premalo. Če bi bili bolj aktivni, bi na isti površini lahko pridelali mnogo več.

Koliko časa vam gre za zalivanje, ali imate urejeno avtomatsko zalivanje? Kaj se zgodi, če so temperature npr 10 dni čez 28 stopinj v senci?

maco-maco je izjavil:

To je za nas ravno prav dela, da ti ni že v breme. Več bi bilo že nadležno.

Kaj to pomeni - za vas? Za koliko ljudi? Lahko oceniš, koliko dela gre na osebo na dan/teden?
- Hoc est qui sumus -

imagodei ::

Oberyn je izjavil:

imagodei je izjavil:

Pol hektara zemlje je 100m x 50m. Veliko sreče s tistole rečjo zalivat tako površino. Ta prvo boš rabil 5 km cevi, da boš vse povezal med sabo.10x10 vrt je nekaj drugega kot pol hektara, hektar ali celo dva, kot so nekateri predlagali v tej temi.

Jah ta zadeva res zgleda ena igračka, je pa presenetljivo zmogljiva. Ima 72 kanalov za različne režime zalivanja, podporo za senzor za vlažnost zraka in vlažnost zemlje. Programska oprema lahko sama prilagaja režime glede na odčitke teh senzorjev, plus podpira združevanje več naprav. Razdalja med krmilno enoto in ventli / črpalkami je lahko do 400 m. Na forumu poročajo o uspešni uporabi na večjih komercialnih farmah. Pa še vedno, to je samo ena igračka, zanimiva zato, ker je v celoti odprtokodna (sw + hw), poceni in se je razvila iz hoby projekta. Takih sistemov, bolj profi in dražjih, imaš polno. Res ni treba cel dan vleči cevi sem in tja.

No, ne vem, reciva, da ti verjamem. Vseeno vložek potem ni samo 150 €. Treba je nabavit 5km cevi, črpalke... Poskusi ti namonitrat 5km cevi na pipo v garaži, pa povej, koliko bo na drugi strani teklo (curljalo) ven.
- Hoc est qui sumus -

m0LN4r ::

PreviousUser je izjavil:

Kupil bi si manjšo kmetijo za samooskrbo, nekje na podeželju. S tem bi si rad zagotovil, da vem, kaj jem in pa določeno mero neodvisnosti od sistema, še posebej v kritičnih situacijah, kot je izguba službe itd. Moja prehrana je pretežno veganska, pojem veliko sadja in zelenjave, tako da živali ne bi imel. Bi pa imel tudi nekaj gozda za kurjavo in lasten izvir vode.

Se je kdo že lotil česa podobnega in kakšne so vaše izkušnje? Vsa mnenja, informacije in nasveti dobrodošli, hvala.

Tako mimogrede, nase podnebje ni primerno za pridelovati vso potrebno vegansko zelenjavo in vitamine skozi celo leto, da bi se lahko stem samooskrboval. Najvecji problem se bo zacel pozimi in zgodaj spomladi, ko ni skoraj nobenega prakticnega pridelka. Na razne eksoticne sadeze pozabi. Pa vcas bo treba kaj tut pospricat, ce bolezen ali skodljivci navalijo na vrt, ti lahko ves pridelek unicijo. Upam da si si na jasnem, katere rastline katere bolezni dobivajo. Od strunastega krompirja, mimo vseh zajedalcev listov, gomovljev in usi, do plesni, pegavosti itd. ipd. itn.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

WildChild ::

 https://www.reddit.com/r/funny/comments/900v4a/a_true_millennial_visionary/

https://www.reddit.com/r/funny/comments/900v4a/a_true_millennial_visionary/

in da mood

m0LN4r ::

Gozda ne smeš sam sekat, ampak moraš najet cehovske ljudi, da ti ga označijo.

What? Zaradi takih stvari, se res ni treba sekirat. V severovzhodnih koncih, cisto vsak ve, da se seka v drzavnem gozdu, v svojem pa samo tu pa tam :) Ceha pa itak noben nikol ne klice.
Problem bi znal biti z vodo. Sicer prinas skor cela vas ima vsaka svoj studenec in se pozvizgajo na razne kazni. Voda ni privatizirana.

Drug problem, kvalitetna semena in mehanizacija. Vec raznolikih rastlin v malih kolicinah, je tecno obdelovati na roke in z kurac semeni, ki so obcutljivi na bolezni, razmere kot susa ali prevec vlage in na koncu je pridelek majhen.

Obstajajo predavanja kako se z enim hektarov preživi cela familija. Najbrž samo zelenjava...

Me zanima tole predavanje, predvsem glede nasega podnebja in primernih rastlin za cez celo leto, predvsem prezimovanje, ker celo zimo jest vlozene stvari, krompir in zita, ni glih fino. No vsaj meni nebi blo. Mora biti nekje kaka sunka posusena ali zajc za zakol, ko tega ni.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

maco-maco ::

Koliko časa vam gre za zalivanje, ali imate urejeno avtomatsko zalivanje? Kaj se zgodi, če so temperature npr 10 dni čez 28 stopinj v senci?

Par škafov za deževnico, zalivamo s kanglo ko flancamo. Kar se seje, ne zalivamo ob setvi. Mislim da je bilo predlani, ko smo vodo nosili iz potoka 1x, da zadeve niso preveč shirale.

Kaj to pomeni - za vas? Za koliko ljudi? Lahko oceniš, koliko dela gre na osebo na dan/teden?

To pomeni, da smo radi tam, da nam nekaj fizičnega dela odgovarja, da pa nismo sužnji.
Midva, pomagajo otroci (kosijo, kopljejo, flancajo,...). April, maj, junij (odvisno od vremena) so to skoraj vsi vikendi, včasih grem med tednom. Še vedno pa gremo za prvomajske na morje, čeprav je takrat ponavadi največ dela. Pa kakšen dan izmed teh vikendov na izlet ali kam drugam. Potem niti ni veliko dela, saj kot rečeno, ne plejemo in je dokaj zaraščeno. Edino ko pridemo z morja avgusta je malo več za pobrat in za spravit v skrinjo, shrambo, pa pokosit vse,...
Kaj?

m0LN4r ::

imagodei je izjavil:

PreviousUser je izjavil:

Se je kdo že lotil česa podobnega in kakšne so vaše izkušnje? Vsa mnenja, informacije in nasveti dobrodošli, hvala.

Večina ljudi si to predstavlja kot nekaj ful lahkotnega. Pač, vrnitev k naravi. Ker kemikalije so bad.

No, plesni so tudi slaba stvar. Koloradski hrošč tudi. Lani in predlani sta moja tašča in tast morala zavreči cel vrt krompirja, ker je zeleni del splesnel. Pa sta obadva celo življenje v kmečkem okolju, včasih so imeli doma kmetijo... Ne gre za neizkušene "mestne srajce". Pač, kombinacija vlažnega vremena, lokacije in sorte krompirja. K sreči imata penzijo, tako da sta si lahko kupila krompir za ozimnico.

Enako so realnost toča, suša, voluharji, divjad... Kmetija se sliši romantično, dokler ni treba na njej delat.

Seveda - nekateri vedo, v kaj se podajajo in jim je jasen obseg dela. Ni pa to nekaj, kar boš 2x tedensko prišel postorit, da se boš spočil od mestnega tempa življenja.

Tam v Prekmurju so se eni sli neke take eko kmetije, ful pametni nastudirani iz knjig, pol pa jih vidis po trgovinah kupovat zelenjavo, sadje povrh tega pa shirani in frustrirani.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

Machete ::

m0LN4r je izjavil:


Me zanima tole predavanje, predvsem glede nasega podnebja in primernih rastlin za cez celo leto, predvsem prezimovanje, ker celo zimo jest vlozene stvari, krompir in zita, ni glih fino. No vsaj meni nebi blo. Mora biti nekje kaka sunka posusena ali zajc za zakol, ko tega ni.


Ne razumem kako ne bi tistih nekaj mesecev preživel z vloženimi stvarmi?
(Kislo) zelje, repa, pesa, kumarce, stročji fižol, paradžnikove mezge, paprike npr. od zelenjave. Čebula, česen prezimi brez konzerviranja. Korenje, če imaš srečo in pogoje tudi. Krompir itak. Grah, bob, fižol zmrzneš. Žita noben problem, si jih melješ sproti. Meso imaš v škrinji. Suhe mesnine ratajo čez zimo. Če imaš zraven nekaj kil riža, testenin, polente si kar dobro pokrit. Mlečni izdelki so stvar improvizacije, ali imaš svoje, ali kupuješ. S tem da imaš še decembra če ni snega komot motavilec in določene trpežne radiče. Skratka noben problem prezimiz z ozimnico, brez da kupuješ plastičen paradajz in brezokusne solate in paprike.
LC1000|Asrock-H470PG|i7-10700K|2x16GB|RTX-3080 EAGLE|W10Pro
new Nintendo 2DS & 3DS XL|Galaxy S24+

imagodei ::

maco-maco je izjavil:

Koliko časa vam gre za zalivanje, ali imate urejeno avtomatsko zalivanje? Kaj se zgodi, če so temperature npr 10 dni čez 28 stopinj v senci?

Par škafov za deževnico, zalivamo s kanglo ko flancamo. Kar se seje, ne zalivamo ob setvi. Mislim da je bilo predlani, ko smo vodo nosili iz potoka 1x, da zadeve niso preveč shirale.

Zdaj sem še enkrat prebral - napisal si 500m2, jaz sem sprva mislil, da gre za pol hektara zemlje. Ampak to si rekel, da je celotno zemljišče tako veliko? No, če je 500 kvadratov, je to seveda 10x manj kot pol hektara.

Nisi povedal, koliko časa gre v urah na osebo za to opravilo. Za pol hektara bi bilo to, ob enakem ročnem delu, spet cca 10x več.

Zalivate, vidim, bolj švoh. Pri nas doma smo imeli vrt v velikosti nekje 80-100 m2, pa se spomnim, da smo julija in avgusta hodili zalivat praktično vsak dan, če ni bilo dežja. Res pa je, da nam je običajno zraslo toliko zelenjave, da smo jo (zastonj, jasno) oddajali žlahti, sosedom... Ta vrt nam je načeloma "vzel" 5-10 ur na teden. Smo pa imeli, v socialističnih 80. in potem v 90. letih, v vrtičkarski maniri dogovorjeno, da če je kdo od sosedov šel na morje, da so mu sosedi zalivali vrt. Skratka, hočem rečt, da je po mojih spominih tudi za 100 kvadratov vrta kar nekaj vložka - z večjo površino pa stvar samo raste.
- Hoc est qui sumus -

m0LN4r ::

Machete je izjavil:

m0LN4r je izjavil:


Me zanima tole predavanje, predvsem glede nasega podnebja in primernih rastlin za cez celo leto, predvsem prezimovanje, ker celo zimo jest vlozene stvari, krompir in zita, ni glih fino. No vsaj meni nebi blo. Mora biti nekje kaka sunka posusena ali zajc za zakol, ko tega ni.


Ne razumem kako ne bi tistih nekaj mesecev preživel z vloženimi stvarmi?
(Kislo) zelje, repa, pesa, kumarce, stročji fižol, paradžnikove mezge, paprike npr. od zelenjave. Čebula, česen prezimi brez konzerviranja. Korenje, če imaš srečo in pogoje tudi. Krompir itak. Grah, bob, fižol zmrzneš. Žita noben problem, si jih melješ sproti. Meso imaš v škrinji. Suhe mesnine ratajo čez zimo. Če imaš zraven nekaj kil riža, testenin, polente si kar dobro pokrit. Mlečni izdelki so stvar improvizacije, ali imaš svoje, ali kupuješ. S tem da imaš še decembra če ni snega komot motavilec in določene trpežne radiče. Skratka noben problem prezimiz z ozimnico, brez da kupuješ plastičen paradajz in brezokusne solate in paprike.

Ja ampak, to potem za OPja ni napredek, ampak skok v preteklost, razen ce bi rad sral mehko pasteto pol leta. Polek tega bi on rad prezivel celo leto vegansko. Razne dopolnilne dodatke pa kupoval v lekarni, ker drugace ga bo hitro pobralo. Mi mamo kmetijo in velik vrt, pa mi na kraj pameti ne pade, da bi samo take stvari jedel nonstop od oktobra do aprila, v hladnih mescih pa samo neko "solato" - no ja, eni ocitno hocejo it nazaj v stone age, kot OP.
Vprasanje je tudi ali ima OP primerno klet, shrabo in tri ogromne zrmzovalne skrinje in denar za elektriko. Ce se ne razumes v konzerviranje, bos lahko cez en mesec, ko se vse pokvari dal prst v rit.
Čebula, česen prezimi brez konzerviranja.

Nekaj mescev pa res, kdaj pa zraste naslednja runda? Ni samo zima kriticna, traja tudi nekaj casa, da nekaj zraste. Letos je bilo recimo do maja za marsikaj premrzlo. Nas vrt je bil se sred aprila pol metra pod vodo in si se lahko samo cohal po jajcih.
Orehi so zamrznili, letos jih ne bo. Marsikaj pa je potolkla toca.
Zdaj pa be happy don´t worry ane.

Ma OP izvolis, probaj. Javi se cez 3 leta, da te obiscem, ce se vztrajas pri tem.

Kar hocem povedat, da "nastudirani" Vegan brez medikamentov s samooskrbo, bo v nasem podnebju cez eno leto ze v kriticnem stanju.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: m0LN4r ()

maco-maco ::

Ampak to si rekel, da je celotno zemljišče tako veliko? No, če je 500 kvadratov, je to seveda 10x manj kot pol hektara.

Ja, njive za zelenjavo je ene 500m2 s širokimi potkami. Trajnice (šparglji, jagodičje) so še ene 500m2 + drevesa po travniku.

Nisi povedal, koliko časa gre v urah na osebo za to opravilo. Za pol hektara bi bilo to, ob enakem ročnem delu, spet cca 10x več.
Povedal sem približno, ker ne štopam točno. Kot rečeno večino vikendov v tistem obdobju, če vreme dopušča.
Sem tudi zapisal, da je to za nas maximum. Si nekako ne predstavljam intenzivno obdelovat pol hektarja z zelenjavo.

Zalivate, vidim, bolj švoh.

Ja. Načeloma enoletnice dobijo dolge korenine, s trajnicami pa ni problema. Je pa pri nas hektarski donos verjetno nekajkrat nižji od neke profi proizvodnje.

Da bi pa se takole kot mi šel tržno ali pa kot edini vir hrane je pa totalna neumnost.
Kaj?

imagodei ::

m0LN4r je izjavil:

imagodei je izjavil:

PreviousUser je izjavil:

Se je kdo že lotil česa podobnega in kakšne so vaše izkušnje? Vsa mnenja, informacije in nasveti dobrodošli, hvala.

Večina ljudi si to predstavlja kot nekaj ful lahkotnega. Pač, vrnitev k naravi. Ker kemikalije so bad.

No, plesni so tudi slaba stvar. Koloradski hrošč tudi. Lani in predlani sta moja tašča in tast morala zavreči cel vrt krompirja, ker je zeleni del splesnel. Pa sta obadva celo življenje v kmečkem okolju, včasih so imeli doma kmetijo... Ne gre za neizkušene "mestne srajce". Pač, kombinacija vlažnega vremena, lokacije in sorte krompirja. K sreči imata penzijo, tako da sta si lahko kupila krompir za ozimnico.

Enako so realnost toča, suša, voluharji, divjad... Kmetija se sliši romantično, dokler ni treba na njej delat.

Seveda - nekateri vedo, v kaj se podajajo in jim je jasen obseg dela. Ni pa to nekaj, kar boš 2x tedensko prišel postorit, da se boš spočil od mestnega tempa življenja.

Tam v Prekmurju so se eni sli neke take eko kmetije, ful pametni nastudirani iz knjig, pol pa jih vidis po trgovinah kupovat zelenjavo, sadje povrh tega pa shirani in frustrirani.

Eno je vrtičkarstvo, kjer si za hobi pridelaš nekaj domače zelenjave, pa žlahti lahko za novo leto podariš domače vložene kumarice.

Nekaj čist drugega je bit življenjsko odvisen od pridelka. Pride pozeba in ti pomrzne cvetje na sadnem drevju - zraste samo še 10% jabolk, hrušk. Pride toča, ti potolče še tistih 10%, pa še konkretno škodo na njivi naredi. No, pa recimo, da ti znese pridelat dovolj za preživetje - še vedno treba od nekod dobit denar za elektriko v bajti in druge položnice, za oblačila, za vzdrževanje avta, ... Za minimum od minimuma. Od kje pride denar za to? Subvencije?

Nekateri si ne predstavljajo čisto, kaj to potegne za sabo. OP je napisal, da razmišlja, da bi se s tem preživel, če bi izgubil službo.
- Hoc est qui sumus -

m0LN4r ::

Nekateri si ne predstavljajo čisto, kaj to potegne za sabo. OP je napisal, da razmišlja, da bi se s tem preživel, če bi izgubil službo.

Res je, zato pa hocem OPju povedati, da naj pozabi na vseskup. Meni se prvi post slisi, kot da se hoce it Vegi hipija na socialki, nekaj o cem kr nekaj mladih fantazira dandanes, po nekaj urah guglanja in youtuba.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r
1
2
3


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Navpične kmetije (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
15318381 (7652) next3steps
»

Domača zelenjava

Oddelek: Loža
407350 (5629) energetik
»

Davek na kmetijske nepremičnine in kmečke subvencije (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )

Oddelek: Loža
33764580 (57894) Invictus

Več podobnih tem