Moja kištica ohladi se z vodo in en kup vodnih blokov lastne izdelave

Mislm da je mel DeLonge prav:

Cu + CH3COOH nastane Cu(CH3COO)2 izloči se vodik

Iz ogljikove kisline se IMO bakrovega volka dalo nepravit bi ne, vsaj direktno ne.
Je pa hecna ta reakcija, proti vsem pravilom napetostne vrste:)

Mislm d bi se dalo prou gut s kisom očistit, ta reakcija bi morala tečt kr precej počasi,
tko da pomoje loh čistite s kisom, sam dejte pol fajn sprat z vodo. Za vsak slučaj probajte
na kakšnem kosu bakra. Vsaj jaz bi raje:)

Bartman: Na kipih ni zeleni bakrov volk, beri spodaj

3. Patina
Ko se sprehajamo po Ljubljani ali kakem drugem kraju z bogato zgodovino in množico spomenikov, pogosto naletimo na razno razne bronaste skulpture, ki so prekrite z zeleno oblogo ? patino ? in jim dajejo še lepši in zanimivejši, predvsem pa bolj vpadljiv izgled.
Kako pa patina ? ta plamenita rja, kot je nekateri imenujejo ? sploh nastane. Morda najprej besedica ali dve o nazivu plemenita rja. Ime rja je dobila zato, ker nastaja na kovinskem površju, drugače pa nima kaj veliko skupnega z rjo, ki nastaja na železu. Slednja namreč pospešuje korozijo, patina pa kovino ? v tem primeru baker, pa tudi bron ? obvaruje pred nadaljnjim razjedanjem in vremenskimi pojavi.
Patina se namreč tesno prilega bakru ali kaki njegovi zlitini in s tem preprečuje, da bi bil spodaj ležeči baker ogrožen. Od vsem samo nadležne rje na železu pa se razlikuje tudi v tem, da ima v nasprotju z njo neko mero estetskega izgleda, zaradi katerega se nekateri celo odločijo za bakrene vključke na svojih domovih, vendar pa plemenite rje želečih stanovalcev patina ne obišče vedno, pozneje bomo izvedeli zakaj.
V prisotnosti ogljikovega (CO2) in žveplovega dioksida (SO2), ter vode (H2O) nastane na bakru prevleka zelenega bazičnega karbonata (CuCO3.Cu(OH)2), bazičnega sulfata (CuSO4.Cu(OH)2) in bazičnega klorida (CuCl2.3Cu(OH)2). Zmes teh treh spojin imenujemo patina. Največji delež v njej imata prvi dve spojini, ki nastaneta po sledečem principu. V zraku se bodisi ogljikov ali žveplov dioksid združi z vodo in tako tvori dve kislini - ogljikovo in žveplovo. V stiku z bakrom nastaneta bakrov sulfat in bakrov karbonat, v obeh primerih pa voda z bakrom tvori še bakrov hidroksid. Podobno nastane tudi bazični klorid, seveda ob prisotnosti klorida (npr. v morski vodi, kjer je klor raztopljen skupaj s natrijevimi ioni s katerimi tvori dobro znano kuhinjsko sol).
Pri nastanku CuSO4 potrebujemo oksidant, to je npr. vodikov peroksid ali pa kar kisik.
Da torej patina sploh nastane potrebuje ob sebi ogljikov dioksid, pa vodo, žveplov dioksid, ? Le teh je v našem ozračju sedaj še preveč, saj nastaja v naših avtih oblica žveplovega dioksida, ki nato tvori kisli dež; za človeka in njegovo okolje pojav, ki bi se ga prav gotovo radi znebili. V naših tovarnah nastaja tudi obilica ogljikovega dioksida, ki grozi z globalnim segrevanjem ozračja, le vode zna v sušnih predelih in pod pokritimi nadstreški primanjkovati.
Patino je mogoče tudi umetno proizvesti in sicer tako, da bakreno površje zmočimo in tako mokro površino potresemo s praškom sode bikarbone (NaHCO3), ustvarjajoč patino. Postopek se večkrat ponovi, da se doseže zaželen učinek. Patina na bakrenem površju je zelo priljubljena, prav tako pa daje izdelkom starinski videz, zato je na trgu veliko ponudnikov patiniranja, barvo patine pa se da doseči tudi z barvanjem.
Ravno zaradi patine se baker velikokrat uporablja za kritino, predvsem cerkva; izdelavo razno raznih kipov, vrat, itd. Lep primer take uporabe so na primer vrata naše stolnice, pa pročelje našega parlamenta, ? Svoje mesto pa najde baker tudi na ogledalih, pohištvu, svetilkah in še bi lahko naštevali.
Kot zanimivost pa naj na tem mestu omenim, da je tudi znameniti Kip svobode, ki stoji na majhnem otočku ob New Yorku, pokrit s plastjo patine. Ta skulptura je visoka približno 45 metrov, tehta pa kar 225 ton, približno tretjino te teže pa predstavlja baker, 2 mm debela zunanja plast tega kipa. Ravno na tem kipu pa se je pokazala zaščita, ki jo nudi patina bakru. Ko so namreč leta 1986 prenavljali kip ob njegovi stoletnici je bila bakrena obloga skoraj popolnoma ohranjena.

4. Zeleni volk
Podobno, kot patina na prvi pogled izgleda tudi zeleni volk, kot že samo ime pove je zelenkaste barve in zlahka ga zamenjamo s patino, čeprav z njo nima kaj veliko skupnega. Razen seveda tega, da tako kot patina vsebuje baker.
Zeleni volk je obloga, ki nastane na bakru ali medenini, njegovo pravo kemijsko ime pa je bakrov bazični acetat, oziroma bakrov(II) hidroksiacetat. Že po naravi je strupen, nastane pa v prisotnosti ocetne kisline ali drugih sadnih kislin. Sintetični, torej proizvedeni, zeleni volk se uporablja kot sredstvo proti škodljivcem in tudi kot slikarska barva.
Kemijska formula zelenega volka je Cu(CH3COO)2.

ou frenk....zdej sem se spomnu da je neka stvar za čistit stare bakrene in medeninaste lonce...mislim da je od Smaca...skoči še prej v kakšno astro ali kaj podobnega

To vam povem samo kot zanimivost, ampak baker se da dobro spucat s pepelom. Pač daš ga na mokro cunjo in drgneš, a to je težko izvedljivo na rebrih, ampak sem vseeno napisal.

ja pa baker se da zelo dobro spucat tudi s kečapom
samo namažeš in čez nekaj časa obrišeš ali spereš pa se sveti kot nov

Čisto zares, sem že večkrat z njim do sijaja spucal dno vodnega bloka po tem, ko se je na njem naredila patina.

Zanimivo...
Ko bom imel čas bom probal

wow kako vam to uspe

hehe nevem nevem kolko ste stari sploh da mate tolko casa da vam to rata

ali pa vsak dan in šola potem trpi...

Neki me zanima, sj mogoč je smešno vprašanje...

Ko imaš to pretočno črpalko, kak napolniš sistem z vodo?

Ja, semmed tem časom že prebral na forumu. tnx anyway

Me pa nekaj muči. V Celju, kjer je ogromen Merkur, niso imeli bakra; na dveh največjih avtoodpadih v Celju pa tudi niso imeli ladinega radiatorja. Zgleda da z vodnim hlajenjem ne bo nič.

Ja obupan sem že bil celo v tej meri, da sem mislil kupit nov ladin radiator za 17k.

Master D. : na kerih odpadih pa si spraseval ? Jst sem po celem Celju isku po vseh odpadih, na koncu pa sm se zmenu na odpadu Crni Joza (Smir Joza) :) Ma kr en deda doma, sicer je trajal dober tedn ampak ga je zrihtu, prvleku mnda iz Maribora al neki. :).

LP