Tudi Volvo pripravlja električne tovornjake

Glugy je 20. apr 2018 ob 13:55 izjavil:

Bistvo elektrike je da ne bi bili več tako zelo odvisni od držav bogatih z nafto. Seveda moramo prej sami poskrbet za dobro infrastrukturo in proizvodnjo elektrike preden bo lahko vsako slovensko vozilo električno.

Torej kaj bomo postavili zelo hitro, da bomo lahko EV-je filal neodvisno od naftarskih držav? Nek2 ali še en TEŠ?

Postavljeno je bilo vprašanje čemu subvencije. Namen subvencij je financiranje razvoja izdelkov, ki so v zadnji fazi, torej zreli za prodajo na trgu, vendar potrebujejoše dodaten razvoj za izboljšave in prehod k masovnemu trgu. V kolikor bi Eu financirala razvoj neposredno proizvajalcem vozil, ti morda ne bi bili motivirani dovolj za to, da dejansko začnejo prodajati na trgu večje količine. Tako pa so nagrajeni le za izdelke, ki jih dejansko prodajo in s tem pozitivno prispevajo k spremembam. Seveda to financiranje poteka preko višjih maloprodajnih cen, končni kupec pa dobi povrnjen del kupnine.

Kdaj bodo EV predstavljali znaten delež voznega parka? Še dolgo ne. V Sloveniji je registriranih približno 1,050 mio vozil, letno se jih proda okoli 60k, povprečna starost vozila na slovenskih cestah gre počasi proti 11im letom. To pomeni, da projekt zamenjave voznega parka vsaj v teoriji traja vsaj 17 let, če bi vsako leto od danes dalje prodali samo EV in nobenega ICE. EU si je zastavila za cilj doseči brezogljični promet do leta 2050. S tem razlogom tudi najrazličnejše pobude, da po letu 2030 ne bi smeli več prodajati ali registrirati novih ICE vozil.

Polnjenje? Obstaja več teorij kako naj bi to potekalo, ampak v grobem večina ocenjuje naj bi približno 20 % polnjenj potekalo na poti (torej hitro oz. ultra hitro polnjenje - danes 50 kW, kmalu 150 in nato 350 kW), približno 80 % pa na začetni ali končni destinaciji. To pomeni doma, v službi, na destinaciji (turizem, poslovni sestanki ipd.). Namenoma uporabljam izraza na "začetni lokaciji ali končni destinaciji", saj mnogo uporabnikov nima možnosti polnjenja doma. V Sloveniji približno 55 % prebivalcev živi v stanovanjskih blokih in večina teh ne bo mogla polniti doma ponoči. Razlog tiči v tem, da tam, kjer danes ni dovolj parkirnih prostorov, tudi v prihodnosti ne bo možno urediti dovoljšnjega števila polnilnic. Potem imamo tu še probleme neurejenega lastništva ipd. Torej, izračuni glede obremenitve elektroenergetskega omrežja, ki se naslanjajo na zamisel o polnjenju doma, niso točni. Bodo pa pomembno vlogo odigrali tudi hranilniki energije (mehanski ali baterijski). Ti bodo služili kot neke vrste buffer, kamor se bo energija počasi pretakala (nižja priključna moč), nato pa se bo ob polnjenja vozila hitro izpraznila.

Investicije v elektroenergetski sistem in novo polnilno infrastrukturo bodo ogromne. Trošarine, ki jih danes država pobere od nafte, se bodo preselile drugam, gotovo pa naj si nihče ne dela utvar, da bodo nižje. V kolikor bo tehnično zapleteno ločiti in nadzorovati polnjenje vozil doma, bo pač višja cestnina, DMV ali kaj drugega. Ne pozabimo, da postopno prihajajo na trg povezana vozila (connected vehicles) ter satelitsko cestninjenje. Na neki točki bo možno natanko spremljati koliko km je prevozilo posamezno vozilo in na čigavih cestah in mu ustrezno obračunati uporabnino.

Prehod na električno energijo predstavlja dvig življenjskega standarda za prebivalce in ta pride s ceno. Bodo pa v prihodnosti prišle v ospredje tudi druge oblike mobilnosti zaradi česar strošek za prevoz na mesečni ravni verjetno ne bo višji. Če pa se kdo sprašuje, če bo peljati punco na zmenek leta 2050 z avtom tako enostavno in dostopno vsakemu smrtniku kot je bilo to leta 1970 ali danes, potem je odgovor negativen, saj ne bo. Je pa zelo verjetno tudi to, da mobilnosti kot jo dojemamo danes, takrat ne bo več oz. bo zelo zelo omejena na redke entuziaste in užitkarje. V končni fazi pa je to, da se moramo ljudje ukvarjati s tem s kakšno hitrostjo v ovinek, koliko je omejitev, kje pada kamenje in kje bo kakšen pešec skočil s pločnika na cesto, res skrajno utrujajoče in intelektualno nezahtevno delo ter izguba časa.

GizmoX je 20. apr 2018 ob 09:26 izjavil:

Očitno so baterije v Teslinih avtomobilih še slabše od tistih v prenosnikih, saj jih je potrebno menjati vsaj na dve leti, če ne že vsako leto:

Še vedno 90% kapacitete po 250.000km

Baterije v Leaf-ih so pa itak še slabše od tistih v mobitelih, menjava na pol leta:

Še vedno 80% kapacitete po 5 letih

No, ni ravno tako. Tesla vgrajuje večje kapacitete baterij od nazivne in potem postopoma vklaplja nove celice. Ko je bila neka ujma v ZDA so preprosto daljinsko odklenili vsem Teslam s 75 kWh baterijo dodatnih 10 % baterije, da so lažje pobegnili iz mesta.

A to te tako kot v enem zelo starem delu Top gearu, ko so morali pridet iz Švice do sredine Anglije z enim polnim tankom bencina? Celo vsi trije so prišli, vozili so Polota, Subaruja in Jaguarja. Marikaj se da, samo normalen človek ne bo tega nikoli delal, če ne bo prisiljen.

Ljudje se spozabljajo, da največ napredka prinaša neomejevanje. Prosti trg sam poskrbi, da se najboljša stvar razvija. Zdaj bodo ekofašisti rekli, da je treba skrbeti za zdravo okolje za vsako ceno. Vendar ali se ne stanje konstantno izoljšuje? Kmalu bomo živeli v večini čez 80 let. Možgani že zelo močno pešajo po tej starosti.

Okapi je 21. apr 2018 ob 08:20 izjavil:

Jackass je 21. apr 2018 ob 04:24 izjavil:

Če pa se kdo sprašuje, če bo peljati punco na zmenek leta 2050 z avtom tako enostavno in dostopno vsakemu smrtniku kot je bilo to leta 1970 ali danes, potem je odgovor negativen, saj ne bo.

In temu ti rečeš napredek?

Včasih smo čarovnice kurili za boljši pridelek! Zdaj pa je prepovedano!

Jackass, napisal si zelo dobro analizo.
Moja poraba pri i3 je poleti 17, pozimi 22kWh, vozim pa na polno, vedno z maksimalnim pospeškom (ker je pač zabavno, seveda pa pazim, da ne bi koga ogrožal). Ko pa vozim družino, pa vozim penzionersko in zlahka dosežem deklarirano porabo 12,6kWh/100km.
Pozimi je poraba večja predvsem zaradi zimskih gum, ki po moji oceni zvišajo porabo za 15%, več je tudi gretja; doseg se iz 200km zmanjša na 160km (20%). Ker pa delam večinoma kratke relacije po mestu in izven, nimam nobenih problemov. Poraba v finančnem smislu niti ni pomembna, saj stroški za "gorivo" pri EV-jih dosegajo samo 7-8% stroškov lastništva.
Baterija ima pri ekstremnih temperaturah malo manjše performance. Tako sem pri -5 stopinjah opazil, da so pospeški malo, za odtenek manjši, ni tako opazno. Ker pa vem pri vsakem znaku, kolikšna je običajno moja hitrost, lahko primerjam. Se pravi, če od krožišča na mestni obvoznici maksimalno pospešim, imam pri znaku hitrost 100km/h, pri -5 pa je ta hitrost 90km/h. Poleti pri visokih temperaturah ne opazim sprememb, je pa res, da ko se baterija po dolgem priganjanju zelo segreje in so pospeški tudi malo manjši. Seveda pa te drobne slabosti ne vplivajo na to, da bi sploh pomislil, da bi šel nazaj na klasični avto ICE), ki je neverjetno počasnejši in grozljivo hrupen pri kratkih pospeševanjih, ki so potrebna za dinamično in poskočno ter zabavno vožjo.
Ni mi jasno, zakaj delajo samo hitre polnilnice, ki so uporabne samo za tranzit, ne pa za meščane in stanovalce blokov, ki ne morejo na njih polniti EV-je preko noči, kajti po treh urah moraš zapustiti polnilnico. Za njih bi morali urediti navadne šuko vtičnice na parkirnih mestih, kar je zelo enostavna tehnologija (podobna kot pri javni razsvetljavi). V tujini dajo vtičnico kar na kandelaber svetilke, kar je minimalna investicija. Preko noči se EV počasi polni in ne obremenjuje omrežja, saj je takrat elektrike na pretek in vsi naenkrat priključeni avti ne bi vlekli več elektrike kot vsa stanovanja. Ena firma pri nas dela prav namenske polnilnice za bloke, ampak tam je samo eden priključek na steni bloka in je to neuporabno. Vtičnica mora biti na parkirnem prostoru, kjer je ponoči avtomobil. Jaz avto vedno polnim v domači garaži na cenejši tok in vse vtičnice v hiši so navadne šuko in vse so sposobne oskbeti avto z elektriko.

Se mi je pa to enkrat zgodilo s Teslo. Pred Vranskim je kazalo, da ne bom prišel do Lukovice in potem sem vozil 70 skozi trojanske predore, za menoj pa kilometrska vrsta priklopnikov, ki so mi piskali in me prehitevali po desni ter mi kazali vse možne znake s prsti!

Ti si pa uzival v t.i. čisti vožnji in si mislil, glej smrdljive kretene, kako mi trobijo, ker sem zelen......ja in točno to si....zelen.

Se sploh zavedaš kako si oviral promet, kako si nespametno izzval nevarnost, ker si se vlekel 70 čez predore in s tem povzročal nemir med za teboj vozečimi.....ker so morali upočašnit vožnjo in se vleči za teboj, ker bi bili v primeru prehitevanja v prekršku in še v nevarnosti.

Ampak to tako ali tako ni pomembno......pomembno je, da ti nisi smradil in si imel občutek, da si najčistejši udeleženec v prometu.

Kakšen idiotizem....za posrat.

V Ljubljani smo imeli električne avtobuse že pred skoraj 70 leti.

Tramvaj je vlak (tirno vozilo), ne avtobus (cestno vozilo).

MrStein je 21. apr 2018 ob 17:42 izjavil:

Jackass je 21. apr 2018 ob 04:40 izjavil:

Trenutne baterije so zelo občutljive na vremenske razmere. Npr. ZOE naredi pozimi 30 % km manj kot spomladi. Ko je vroče poletje pa spet pade kapaciteta. Torej imaš dva pristopa pri računanju dometa, lahko rečeš, da se dvigne poraba ali pa zmanjša kapaciteta. Pravilno je seveda, da se zmanjša kapaciteta, ki pri -5°C ni več 40 kWh, ampak morda le 30 kWh. To se opazi tudi pri polnejnju, saj se prenese manj energije. Odvisno kako voziš tudi. Meni so pospeški pri EV res užitek in se rad malce izživljam nad avtom in potem poraba nikoli ni enaka tistim nazivnim 15 kWh/100 km. S tem razlogom pravim, da je bolj na varni strani reči 20 kWh kot 16 kWh, ker so temperaturna nihanja, hitrost znatno vpliva ipd.

Torej spritmonitor.de ne kaže resnične podatke? A pozimi ne vpisujejo podatkov?

Drži, ampak je potrebno upoštevati, da trenutno EV večinoma kupujejo entuziasti in ti so pripravljeni početi marsikaj, česar masovni trg ne bo. Npr. meni se ne da vozit 110 km/h po avtocesti zato, da bom dokazal, da se z EV da priti v Roterdam ipd.

Če pa me vprašaš ali bi imel EV za drugi avto, je odgovor brez odlašanja - takoj. Posebej BMW i3 in e-golf se mi zdita top avtomobila! Za mestno vožnjo ali krajše razdalje (do 150 km dnevno) ni nobenega izgovora, da bi se branil EV.

r3dkv1c4 je 24. apr 2018 ob 04:26 izjavil:

Se mi je pa to enkrat zgodilo s Teslo. Pred Vranskim je kazalo, da ne bom prišel do Lukovice in potem sem vozil 70 skozi trojanske predore, za menoj pa kilometrska vrsta priklopnikov, ki so mi piskali in me prehitevali po desni ter mi kazali vse možne znake s prsti!

Ti si pa uzival v t.i. čisti vožnji in si mislil, glej smrdljive kretene, kako mi trobijo, ker sem zelen......ja in točno to si....zelen.

Se sploh zavedaš kako si oviral promet, kako si nespametno izzval nevarnost, ker si se vlekel 70 čez predore in s tem povzročal nemir med za teboj vozečimi.....ker so morali upočašnit vožnjo in se vleči za teboj, ker bi bili v primeru prehitevanja v prekršku in še v nevarnosti.

Ampak to tako ali tako ni pomembno......pomembno je, da ti nisi smradil in si imel občutek, da si najčistejši udeleženec v prometu.

Kakšen idiotizem....za posrat.

Ne, v bistvu sem se počutil skrajno neprijetno. Je bila pa to moja prva vožnja s Teslo in pač nisem dal vozila polnit preko noči. Pač EV sem uporabljal kot bencinarja in seveda ni šlo najbolje. Če bi avto lepo napolnil preko noči, ne bi imel težav, saj ima Tesla tdi na avtocesti preko 300 km realnega dosega.