Vrt - zemlja - kompost

Ker imamo na vrtu rahlo ilovnato zemljo, ki jo sicer letno gnojimo s hlevskim gnojem, ampak ima po mojem premalo organskega materiala (večjih delcev, stebelc, vlaken), sem prišel na idejo, da bi v gnoj primešal listje in mogoče sekance. Ob tem imam pomisleke, da se bo zemlji neugodno spremenil pH, recimo če bi vmešal smrekovo žaganje, ki deluje menda precej kislo. Rad bi torej naredil nekakšen kompost iz hlevskega gnoja, listov, žaganja, sekancev, potencialno drugega materiala in to potem po oranju posul po vrtu nekih pet centimetrov na debelo in to potem prefrezal. Prepričan sem, da bi bila bolj primerna vrtavkasta brana, ampak je nimam. Pripombe, predlogi? Vem, da za kompostiranje sicer obstajajo določena pravila, suh/moker material, pa to da je treba občasno mešat, ampak nimam točne ideje, kaj bi bilo v tem primeru dobro počet, ker bo itak ves primešani material suh...

Pejt v gozd po že gnilo listje in preperel les bukve oz poišči kake stare štore.

Sam smrekov les afaik ni kiselkast, kisle so le iglice.

Ja, mati imajo veliko zelenjave. Ponavadi vsega več kot rabimo, ker včasih en ali več pridelkov "kšn let ne rata".

Invictus, ja, ideja je, da je del takega materiala, ki bolj počasi prepereva, listje bi šlo v letu ali dveh.

Pa podorjete gnoj ali samo na zemlji pustis? Res ne vem kako drugace da letina ne bi ratala. Kolobarite kaj? Kaj pa kaki bioorganik?

Ne vem, zakaj vsi od starih mam pa do zacetnikov menijo, da je za vrt neka super resitev za vse. Recimo NPK kravjega gnoja ima razmerje 6:4:5, zajcji 24:14:6 navaden kompost pa priblizno 5:25:80.

Sedaj je pac tako, da ene rastline imajo rade eno, druge drugo razmerje. Idealno bi bilo, ce nastudiras kaj bos kje sadil in primerno gnojis.

Kar pa se tice tipa prsti pa bi jaz vecinoma gojil to, kar je za tip primerno, na del vrta pa navozil kaj drugega. Za paradiznik pa bi vsako lato pripeljal malo sveze zemlje, ki ni iz vrta, da bi se izognil oz. da bi se izogibal boleznim, ki pridejo iz zemlje in so danes kar pogoste.

Kar se tice same poroznosti, pa te zgornja plast resi samo deloma. Ko sem kmetoval pri bivsi na notranjskem ni bilo sans brez zalivalnega sistema, ker je vse sproti odtekalo.

Ilovici dodaj nekaj drobnega gramoza, se bo manj sprijemala in s tem bolj drobila, posledično bo manj občutljiva na sušo.
Če vsako leto dodajaš hlevski gnoj, je možno, da je zemlja precej zakisana. Če imaš možnost, dodaj v zemljo bukovo listje (malo razkisa, boljša zračnost v zemlji). Za večji in hitrejši učinek uporabi apneno moko (ne žgano apno za gradbeništvo) za razkisanje, dobiš jo v kmetijski zadrugi, ni draga. Fajn pa je, da prej narediš analizo tal. Lahko doma poskusiš izmeriti pH, zmešaš zemljo in destilirano vodo, precediš skozi krpo in potem preveriš z lakmusovim papirjem.
https://www.zbitacena.si/izdelek/50-pop...