Abc vrtičkanje

Potrebovali bi (vsaj teoretične) nasvete, kako se to naredi, ker smo manj vešči, vi pa se smejte, če vam paše...

Pohvalno, da ste se odločili, da si naredite vrt, nič se tu ni za smejati, kvečjemu za čestitati za odločitev, na koncu se boste smejali vsem tistim, ki ne vedo, kaj je zelenjava direktno z vrta na mizo.

Ponavadi imajo kakšna vrtičkarska društva zgodaj spomladi ravno tovrstna predavanja/delavnice, izmenjave izkušenj, kako vstopi v svet vrtičkarjev. To je ena pot do praktičnih nasvetov, druga pot so razni svetovalni servisi (poučne oddaje na rtvslo - dobiš jih v arhivu), knjige ali pa če povabiš na pivo soseda, ki že ima vrt in rečeta kakšno na to temo. Pa pred časom je bil na RTV en cikel oddaj prav nato to temo o vrtovih. Poglej, morda pa se ti porodi kakšna ideja za vrt po tvojem navdihu.

1. Da, več ali manj je tak postopek, če boš naredil vrt, kjer je bila prej ruša/trava. Lahko bi preoral že letos - naredil praho in potem spomladi pognojil in to potem zaoral, ter priprvil grede. Gnojiš le s preperelim, dovolj zrelim/uležanim gnojem. Pa še nekaj je s tem gnojem od kakšnih lokalcev - lahko zaneseš na vrt s tem gnojem krasne plevele in pa strune. Pa določene vrste zelenjave - npr. korenovke, ne marajo preveč pognojene površine.
2. Da, je praktično, narediš si kakšen ličen lesen kompostnik, da ne vlečeš plastike na vrt. Odvisno od velikosti vrta.
3. lahko narediš tudi tako, da se potem grede ne spodsipajo. Sedaj so pa itak v modi visoke grede, ko so še bolj fancy. Lahko si tudi to narediš v vrte ene dve taki visoki gredi.

4. Ja in ne, prevelika urejenost vrta ni zaželjena, da imaš vse polikano, to je le narava in mora biti tudi del nereda - mi imamo vrt urejen tako, da so vmes med zelenjavo tudi rože (boreč, meliso, ognjič, ipd.), in recimo za marsikoga "plevel" - divja rukola (lepo cveti, čebele lepo leta po rumenih cvetovih). Pametno je imeti takoj pri potki del vrta z zelišči (da ne pretacaš pol vrta predno prideš do šopka peteršilja)

5. da, zelo praktično, lahko narediš s kakšnimi starimi cegli. Med gredami pa mi posujemo drobir, ki ga dobimo od zmletih vej od obreza sadnega drevja. Več efektov imaš - ne mažeš si čeveljcev, drobir zadržuje vodo in pa potem samo podorješ.
6. predvsem, da imaš spomladi že zelo zgodaj zelenjavo - solato.
7. odvisno od lokacije in kako si predstavljaš urediti vrt.
8. ja, če imaš ta luksus, da jo lahko zajemeš. Lahko si urediš tudi kapljično zalivanje, če imaš take kapacitete.

looser je 20. nov 2018 ob 10:23 izjavil:

1. Najprej se menda 'preorje', potem se enkrat 'pobrana', in potem (spomladi?) pognoji? Ker gre za vrt, ne njivo, bo kak multikultivator zadosti?

Če nimaš ravno 500+ m2, bo dovolj lopata, grablje in vile.

looser je 20. nov 2018 ob 10:23 izjavil:

2. Verjetno si je v čisti bližini vrta dobro zamisliti tudi kompost?

Najdi lokalnega kmeta, ki ti pripelje hhlevski gnoj. Kompost se dela 3 leta, pa še sodelovati je treba. Apno proti kislosti, obračanje, pa še vsega ne smeš metati noter, ker ima različen čas razpadanja. če ti je hobi, O.K., drugače tega ne delaš.

looser je 20. nov 2018 ob 10:23 izjavil:

3. Je potrebno vzidati kakšne ožje robnike okoli vrta, da vse skupaj izgleda malo fancy, no?

To narediš, da omejiš vrt, ker lahko prav hitro začneš obdelovati zelenico. In tudi lepše zgleda...

looser je 20. nov 2018 ob 10:23 izjavil:

4. Če bi slučajno radi vrt razdelili na več manjših podvrtov, verjetno tudi ločimo s temi robniki?

Narediš gredice. Lahko tudi ločiš z robniki.

looser je 20. nov 2018 ob 10:23 izjavil:

5. Do vrta je potrebno narediti neko tlakovano potko, da se ne nabira blato na čevlje?

Ni treba, je pa že fajn. Sicer pa tja hodiš v škornjih. V copatih ni najbolj pametno .

looser je 20. nov 2018 ob 10:23 izjavil:

6. Za pozimi je verjetno fajn narediti toplo gredo, da raste nekaj notri?

Toplo gredo moraš tako ali tako ogrevati. Se ne splača. Pozimi zunaj nič ne raste. To lahko gojiš v hiši, stanovanju.

looser je 20. nov 2018 ob 10:23 izjavil:

7. Najbrž je dobro dati okrog (prav na robnike) še kakšno trdo ograjo z vratci?

Zakaj? Ni treba... Razen če bo ograja osnova za oprijemalke...

looser je 20. nov 2018 ob 10:23 izjavil:

8. Zaliva se z deževnico ali s čim drugim (je tudi iz čistilne naprave ok)?

Voda je voda. Ni ti treba kupovati destilirane. Fajn je, da je voda ogreta na temperaturo ozračja, da ni prevelik šok za rastline. Rabiš sod za vodo, ker boš drugače znorel, ko boš čakal, da se ti kangla napolni s pipo...

za prvič bo verjetno fajn da ti kdo to obdela z motokultivatorjem. potem pa bo štiharca dovolj. meni rata preštihati 25-50m2 na dan u uzi. odvisno od zemlje/plevela.

Koraki po nase:

Izmeri PH in ga normaliziraj pred uporabo. Ce gnojis, ti lahko se poslabsa PH in s tem kako se pocutijo rastline. Ce nimas srece in bos oral zelo kislo ledino, te lahko hobi kar hitro mine. Tega problema ni tam, kjer je vrt ze bil.

Ko gres korak naprej zacnes gledati NPK in kolobaris tako, da se rastline s podobnim NPK drzijo skupaj, gnojis seveda temu primerno.

Naslednji korak je rastlinjak ali topla greda, ki ima vec funkcij. Na koncu sezone vanj preselis kar je na vrtu in s tem podaljsas vrt za kaksen mesec ali dva. Spomladi ga uporabis za sadike in s tem vrtu das kickstart, vmes pa v njemu gojis kaksen paradiznik, paprike..., skratka kar ima rado bolj tople pogoje. Jaz bi pazil samo, da lahko menjas zemljo, ker se zna okuzit in ti prakticno onemogoci, da bo se kdaj dolgo prezivel recimo paradiznik.

Pri motokultivatorjih pazi, da imajo obracalnik. Vecina motokultivatorjec samo rahlja in so predvideni za po oranju. Ljudje jih uporabljajo namesto obracanja, kar pa dolgorocno ni OK, se manj OK pa je za svez vrt.

Pri oranju prst deloma obrnes in pognojih spodaj. Potem pa rahljas. Obracalnik ima orodje za oranje, "rahljalnik" pa samo klati z lopaticami.

po moje brezveze kupovati motokultivator. ker nikoli več ne boš štihal vsega na enkrat. ampak po potrebi ko boš hotel nekaj posaditi.

1. če je sedaj zelenica/travnik za prvič priporočam oranje (če je dostop), kasneje mogoče motokultivator s frezo (ostane več trave/koreninic na vrhu in posledično več raste). Lopatanje (štihanje) je zakon. Gnojiš s hlevskim gnojem ob obdelavi zemlje. Lahko je svež, bolje je, da je star kakšno leto/dve.
2. kompostnik boš naredil tekom leta, ni potrebe na začetku. Poišči kakšno leseno varianto in da je dovolj zračenja. Pazi da se ti noter ne zaredijo škodljivci (bramor, voluhar, . . . )
3. Lahko robnike 5x25x100 cm na zunanjem robu, je lažje ločiti vrt in zelenico/travnik.
Priporočam ti ograjo (~1m visoko), še posebej če je v bližini kaj psov. Mačk, še posebej na sveže pripravljeni zemlji) se ne boš rešil. Če boš imel problem s tem, postavi blizu mačji WC, vsaj do prvega konkretnega dežja, da se zemlja malo posede.
4. lahko z robniki ali s potkami. Odvisno od financ.
5. Lahko tlakovci, lahko izkoplješ rušo, položiš folijo in nasiplješ pesek
6. Topla greda za to, da spomladi prej seješ npr. solato, paradižnik in ko je bolj toplo sadiš na prosto. Za paradižnik priporočam kakšen rastlinjak, bo prej rasel, zaščita, v jeseni ga imaš dlje. Za pozimi moraš ogrevat. Mogoče, če si s primorske in je mila zima, bi šlo brez ogrevanja.
7. sem že napisal, fajn je imeti robnike in ograjo. Samo potem odpade oranje, motokultivator zelo omejeno, ostane premetavanje zemlje na roke.
8. Najboljša deževnica, lahko iz pipe, zalivaš po zemlji, ne po rastlinah. Če je voda iz pipe, nabavi kakšen škaf za deževnico, npr. v Merkurju jih imaš (zelen, 300l, pokrov, pipa), natočiš vodo v škaf, potem zalivaš s postano vodo. Iz čistilne pozabi, vsaj jaz ne bi delal tega. Prodajalci čistilnih naprav povedo marsikaj!

Površina, potrebna za pridelavo zelenjave za eno osebo, je okrog 13 m2, pri intenzivni obdelavi. Velikost vrtičkov v Ljubljani je od 20 do 100 m2. Če boš oddajal vrt, najprej preveri pri strankah, kolikšno površino so si zamislili. Pripravi se, da bo imel marsikdo napačno predstavo.

tole, kar si interesenti predstavljajo, se mi zaenkrat ne zdi glavni problem...
enota A meri X m2, enota B meri Y m2, itn.
možno je pridobiti eno ali več enot, lahko tudi vse...
če je v redu, super, se domenimo še za kakšno malenkost, in to je to...
če ni v redu, si damo roko, in tudi to je to...

prosim, ne izgubljati fokusa s kakšnim specialističnimi razpravami o brananju/frezanju itn...
predlagam, da o tem razpravljamo, ko bo čas...

13 kvadratov mogoče ko prideluješ za xy ljudi. če imaš sam 13 kvadratov, si ne predstavljam kako spraviti vse na teh 13 kvadratov.

Preberi si kaj o visokih gredah.

@nny je 20. nov 2018 ob 12:21 izjavil:

Površina, potrebna za pridelavo zelenjave za eno osebo, je okrog 13 m2, pri intenzivni obdelavi. Velikost vrtičkov v Ljubljani je od 20 do 100 m2. Če boš oddajal vrt, najprej preveri pri strankah, kolikšno površino so si zamislili. Pripravi se, da bo imel marsikdo napačno predstavo.

Da malo obnovim temo pred novo sezono.
A ni teh 13 m2 malo premalo za zelenjavo na eno osebo? Od kje so izračuni te kvadrature? Koliko imate pa vi vrta (midva z mojo imava malo pod 100 m2 pa bi verjetno moralo biti dovolj)?