Požari

Požari v aridnih območjih v naravnem okolju so dejstvo in jih ni mogoče preprečit. Rešitve kako preprečit, da se razširijo na urbana območja so za skoraj vsako situacijo. Nikakor ne sprejemam teze da rešitev ni. Vprašanje pa je, če so dovolj uspešne in družbeno ekonomsko upravičene.

Teoretično ni nič narobe z zatravljanjam oz. sajenjem drugih rastlinskih vrst za namen ločevanja naravnih gozdov od naselij. Če je strošek vzdrževanja smiselen in družbeno sprejemljiv. Vendar se v umeten biotop naselijo rastlinske vrste, ki jim razmere ustrezajo. Eden zelo pomemmbnih dejavnikov je letna količina razpoložljive vode (padavin) in njena razporeditev.
V praksi se trava (tu ne mislim le na rastline iz rodu trav ampak vse kar si nekako predstavljamo, da raste na travniku) posuši in gori enako kot recimo borov gozd. Vse večletne rasline najučinkoviteje odstranimo s košnjo. Pri tem pa je potrebno travnik vzdrževati v zadostni kondiciji. Košnja in predvsem namakanje pa je v aridnih območjih takorekoč neizvedljivo saj vode primankuje že za osnovne potrebe. Poleg tega pa bi bilo potrebno površine zravnati, očistiti kamenja jo skratka pripraviti za strojno oskrbo.

Alternativa: protipožarni pasovi brez rastlin? Erozija odnese prst na nagnjenih terenih in ostane gola skala. Tu in tam se spet primejo posamezni grmi, ki jih je treba odstranit.

Ali je tak izgled krajine sprejemljiv? Ali je sprejemljiva vsakoletna grožnja s požarom?

Dolgo časa (100 milijonov let vsaj) so bile na kopnem samo rastline in ogenj, njihov edini naravni sovražnik. Glive in živali, smo začeli konkurirati ognju v požiranju in razkrajanju rastlin šele nekoliko kasneje. Dominanten vzrok razkroja rastlin v Triglavskem narodnem parku so glive - trohnenje. Na Sorškem polju so človeške in goveje živali. Na Azurni obali je pa to ogenj.

Tako nekako.

Ti si tole zelo dobro razumu. (No še ene par jih je.)

Upam da bo zdej kdo pa tebe razumu, če že mene večina ni.

Problem je v tem, ker je Evropa kar gosto poseljena. Če boš preveč puščal goreti, bo kaj hitro zgorela tudi "tvoja štalca". Tisti pas, ki ga omenjaš, pa mora nekdo vzdrežavati, da se ne zarašča.

Puščaš goreti dokler in ogroženo urbano naselje - seveda samo ob predpostavki da se vzdržuje pas - to pa počnejo recimo tisti gasilci ki ne gasijo požarov?

Zresnijo naj se tisti, ki smatrajo Triglavski narodni park za svetinjo, v kateri naj kmetje (gozdarji) ne bi smeli spravljati lesa in čistiti gozdov.

Če pa Triglavski narodni park je divjina - potem gori in bo še gorelo.

Ko so kmetje v Bohinju kmetje leta nazaj naredili gozdno pot, da bi odvažali les, je bil cel cirkus, da to je pa narodni park.

Če gozdove čistijo suhljadi, potem požar ne bo hud. Požari ne bodo hudi, dalo se jih bo pogasiti.

Dalmatinska makija in borovci so vse kaj drugega.

čist tko za intermezzo: Sem se 12 dni nazaj vozil po dalmaciji in je na hvaru tako gorelo, da je blo na celini čist zatemnjeno, podobno kot da bi bil delni sončni mrk. Potem sva sla s punco za foro v vodo, in je bla polna pepela, ki ga je prineslo vse do celine. Zanimiva izkušnja.

Cokolesnik:
Hehe, voda je bila kar sveža, ko že sprašuješ ;).

Sicer pa je menda zgorelo že 7% portugalskega gozda (velikost luksemburga) - vzrok pa kot ze ugotovljeno tiči v poor wood managementu-nepucanje suhljadi.

Zanimivo je, da so v zavodu Triglavskega narodnega parka prišli na isto idejo. Da bi namreč ogenj v Komarči morali prepustiti samemu sebi. Obstaja namreč nevarnost, da so kakšno ribo zanesli iz Bohinjskega jezera v Ledvico, naprimer. Tam lahko ta spremeni ekosistem. Kar je večja nevarnost kot nekaj pogorelih dreves.

No ja, če bi bil to res narodni park (divjina), pa niti ni.

Hehe .. poleg tega sem ravno jest 20 in več let nazaj nasajal ribe na novo marsikje. Ribičem po moje nič jasno, še danes!

Ja, prav lahko, da je oljka tudi zelo vnetljiva. Potem pa naj bodo tudi oljčni nasadi ločeni od hiš. Ali vsaj od "borove šume".