Slovenski sintetizator govora eBralec

Razvoj jezikovnih tehnologij v zadnjem času neverjetno napreduje. Sedaj je na voljo eBralec, sintetizator slovenskega govora, ki odlično govori slovensko. Vanj smo vgradili tehnologijo, ki smo jo Alpineon, Amebis in Institut Jožef Stefan razvijali v zadnjih desetletjih.
Avtomatsko generiran govor je zelo naraven in uporaben v najrazličnejših rešitvah, poleg moškega pa vsebuje tudi ženski glas.

Poslušajte, kako govori novi eBralec:
Rdeča kapica - odlomek iz pravljice

Sinteza govora je nepogrešljiva povsod tam, kjer je predrago ali pa ni mogoče dovolj hitro posneti (spreminjajočih) besedil s pomočjo živega govorca. Zvočni zapis besedila omogoča takojšnje poslušanje ali pa shranjevanje v zvočno datoteko za kasnejše predvajanje.

V praksi eBralec omogoča:
- ozvočenje spletnih strani in posledično tudi večjo družbeno odgovornost do tistih, ki težko berejo ali ne morejo brati;
- ozvočenje (mobilnih) aplikacij in s tem izboljšanje komunikacije z uporabniki;
- ozvočenje naprav, ki jih je bilo prej treba držati v roki in dvigniti učinkovitost in povečati varnost (recimo v skladiščih);
- poslušanje knjig, člankov, e-pošte ali drugih besedil (npr. med vožnjo);
- znižanje visokih stroškov vnaprejšnjega snemanja besedil …

Nekateri eBralca že uporabljajo - recimo slepi in slabovidni, pa tudi podjetja. Recimo DARS v svoji mobilni aplikaciji DarsPromet+, ki voznika sproti obvešča o dogajanju na poti, ne da bi ta moral brati obvestila med vožnjo. Podatke iz prometne podatkovne baze posebna funkcija v realnem času spreminja v besedilo, ki ga eBralec sproti pretvarja v zvočno sporočilo. Tako vsak uporabnik glede na lokacijo in smer potovanja dobiva aktualna prometna obvestila, ki so namenjena samo njemu.
Podobne rešitve so zdaj na voljo vsem. Kanček domišljije in prilagoditev pa lahko odpre še nove uporabe slovenske sinteze govora.
Več informacij: eBralec

Saj je - omejena na 250 znakov. Zgoraj v meniju "Branje".

Druga možnost je s pomočjo desetdnevne preizkusne licence (meni "Naroči"). Nameščeni program nima omejitev dolžine.

Odlično

sandmat je 14. dec 2017 ob 09:58 izjavil:

glede na milijone, ki smo jih zmetali v inkarnacije tega projekta, bi lahko bil izdelek prostodostopen.

Točno to...

Uzurpiran softver iz IJS...

Ne, ni razumljivo, še celo nezakonito je.

Projekt je bil neštetokrat v pretežni meri sofinanciran iz EU sredstev. Mora biti prostodostopen posamezniku. Zadnje financiranje je bilo na ESMA projektih, kjer je bilo kodo po navodilih razpisa dat na prosto uporabo. Še vedno nisem videl github linka do projekta.

Ke paj gams zdej. Holozan pa Rozman sta pa itak klasika.

sandmat je 14. dec 2017 ob 11:59 izjavil:

Ne, ni razumljivo, še celo nezakonito je.

Projekt je bil neštetokrat v pretežni meri sofinanciran iz EU sredstev. Mora biti prostodostopen posamezniku. Zadnje financiranje je bilo na ESMA projektih, kjer je bilo kodo po navodilih razpisa dat na prosto uporabo. Še vedno nisem videl github linka do projekta.

Po informacijah, ki jih imam, je kodo, ki je bila sofinancirana in izdelana v okviru projekta eBralec, mogoče dobiti in uporabiti. Tega je tudi relativno malo. Sicer je VEČINA kode, predvsem pa VSI JEZIKOVNI VIRI, ki jih eBralec vsebuje, v lasti obeh podjetij (že desetletje pred projektom razviti in financirani iz lastnih sredstev). Zato sofinancirani del kode sam po sebi nikomur ne koristi prav dosti. Vrednost jezikovnih orodij (tudi sintetizatorjev) je namreč v kvalitetnih vhodnih virih, koda, s pomočjo katere iz pravega vhodnega vira narediš sintetizator, pa je že dolga leta na voljo kot open source s strani več (tujih) ponudnikov. Je pa velika razlika med "razvitim" (običajno v praksi neuporabnim) sintetizatorjem (npr. mnogi projekti na inštitutih ali fakultetah), in res uporabnim končnim izdelkom, ki mora imeti še cel kup stvari zraven, da ga ljudje res lahko uporabljajo.

Hvala. Ravno prejle so mi eBralca pohvalili tudi na občini, kjer ga bodo verjetno implementirali (javna uprava -> brezplačna raba, da ne bo kdo spet skočil v zrak).
Razpoznava govora načeloma precej dobro deluje pri Googlu. Sploh na Androidih se kar uporablja.

sandmat je 14. dec 2017 ob 11:59 izjavil:

Mora biti prostodostopen posamezniku. Zadnje financiranje je bilo na ESMA projektih, kjer je bilo kodo po navodilih razpisa dat na prosto uporabo.

Motite se.
Avtorske pravice so na naročnika prenešene zgolj na delu kode, javna objava je pridržana ZDSSS, ta pa ni zavezanec po ZDIJZ.
Lahko pa seveda podate kakšno (evropsko) zakonodajo ki pravi drugače ("navodila razpisa" da so merodajna? roflol).

Zgleda zanimivo. Se da dobiti online verzijo za tiste, ki nismo na mikrosoftu ali je na voljo samo windows app?

sandmat je 14. dec 2017 ob 11:59 izjavil:

Ne, ni razumljivo, še celo nezakonito je.

Projekt je bil neštetokrat v pretežni meri sofinanciran iz EU sredstev. Mora biti prostodostopen posamezniku. Zadnje financiranje je bilo na ESMA projektih, kjer je bilo kodo po navodilih razpisa dat na prosto uporabo. Še vedno nisem videl github linka do projekta.

A lahko tole kaj dokažemo?

Pa prijavimo Amebis evropski komisiji.

Imaš kake papirje, linke?

M.B. - vidim, da dobro poznaš področje sintetizatorjev. Sam sicer nisem iz tega področja, vem sicer, da imajo slepi in slabovidni celo nekoliko specifične zahteve. Tako na primer je njihova privzeta hitrost precej večja, kot naša. Ko poslušam z njihovimi nastavitvami, ne razumem skoraj ničesar.
Ampak tisti Espeak slovenski, ki si ga dal - to je pa precej slabše od eBralca. Tudi slabše od prejšnjih verzij Govorca. Vsaj zame ni primerjave, pa poslušam čisto tako neobremenjeno.

Ideje in znanje za izboljšave so, prav tako pa smo odprti za morebitna sodelovanja.

Samo od tistega zneska je bilo za samo sintezo le košček, košček ... se lahko preveri, če imaš višek časa.

O teh napihnjenih zneskih je bilo že pred časom nekaj govora. Porinjeno s strani tistih, ki so želeli poriniti tuje rešitve in potegniti smetano brez dela. In tako gre spet naprej.
odgovor na podobno kritiko.

Programska oprema, ki je nastala prej, seveda ni javno dostopna. Zaradi sofinanciranja pa je brezplačno za slepe, slabovidne, dislektike in celotno javno upravo (šoli, vrtci, občine, ministrstva, RTV Slovenija ...). To sofinanciranje je le košček stroškov razvoja. Ne misliti, da razvoj sinteze stane tako malo, kot smo dobili. Tiste milijone pa lahko mirno pozabiš. Jih nisem nikjer videl. Nam res težko očitaš kakšne obvode in pritlehna financiranja.
Če sofinanciranja ne bi bilo, prej našteti ne bi imeli sinteze oziroma bi jo kupovali.

sandmat je 15. dec 2017 ob 08:01 izjavil:

Rad bi videl, da je javno financiran software javen in ni to obvod kako financirat zasebne firme.

Sva se včeraj s sodelavcem pogovarjala o tej problematiki. In povedal mi je en primer javnega razpisa, kjer je bil namen izdelava programske opreme, ki se nato prodaja (menda je šlo za neka učna gradiva). In v razpisu je to bilo izrecno zapisano. Torej je z javnim denarjem nekdo nekaj naredil in nato služil s prodajo. Podrobnosti pa se ne spomni več. Verjetno vse ni bilo 100% javno financirano.

Tale egovorec me pa na tole spomne:


Morda če dam študij na pavzo za ene par let, da vi še malo izpilite govorca in da tlele eni iztožijo javnost programa, sem bom mogoče lahko učil z zaprtimi učmi? Knjigo poskeniraš, program jo pretvori v pdf tekst, tekst prilepiš v egovorca in smo zmagali.

Obstaja ja, a so trenutno knjige le v angleškem, švedskem, španskem, danskem in ruskem jeziku (Audible storitev). Torej mora biti knjiga že posneta. Da bi kar neko random slo knjigo poslušal, bi bilo pa tako kot sem napisal verjetno najceneje.

Uporabnix je 15. dec 2017 ob 10:42 izjavil:

Obstaja ja, a so trenutno knjige le v angleškem, švedskem, španskem, danskem in ruskem jeziku (Audible storitev). Torej mora biti knjiga že posneta. Da bi kar neko random slo knjigo poslušal, bi bilo pa tako kot sem napisal verjetno najceneje.

Ja, prav veliko slovenskih knjig res ne najdeš v tekst obliki. Lažje je pri časopisih in revijah, pa kakšni članki ... tako uporabljajo. Sicer pa še skeniranje :-)

Morda bi pomagal program Balabolka, ta podpira SAPI5.