Global warming

Zadeve pač ne funkcionirajo tako. Če bi tako funkcionirale, bi najmanj kar je, videli neke materialne dokaze tega. Bi se sneg v kotanji stalil če ga preliješ s CO2, pa se ne. Ali karkoli takega bi moralo demonstrativno funkcionirat.

Pa tega (seveda) ni.

Zadeve pač ne funkcionirajo tako. Če bi tako funkcionirale, bi najmanj kar je, videli neke materialne dokaze tega. Bi se sneg v kotanji stalil če ga preliješ s CO2, pa se ne. Ali karkoli takega bi moralo demonstrativno funkcionirat.

Pa tega (seveda) ni.

Po moje lokalno višje koncetracije CO2 niso pomembne, če gledamo s količino CO2, ki je v atmosferi nad to kotanjo. Če bi imeli do vrha atmosfere višjo koncentracijo CO2 potem bi se videla razlika.

Ampak glede na to da gre CO2 gor, temperature pa dol, je ta CO2 bolj mali faktor pri vsem skupaj.

@snow

Vsekakor. Tudi, če se gleda v večjm merilu, recimo, ko je v Evropi mraz, so koncentracije CO2 višje (fosilna goriva), kot v milih toplih zimah, pa ne kaže, da bi ta CO2 kaj odganjal mraz.

Kar namiguje (milo rečeno), da je celoten mehanizem povezave atmosfere, plinov v njej in površinske temperature, po mainstream definicijah, razumljen in razlagan napačno, tako kot delovanje letalskega krila, ki je bilo napačno razumljeno skoraj stoletje.

Stvar je sila preprosta. Če neko snov izoliraš postane ta v povprečju toplejša ;)

Naša luna je odlično izolirana. Drugače je zrak tudi zelo dober izolator, dokler je tako zaprt, da se ne more gibati, kajti z konvekcijo se vse pokvari in toploto veselo odnaša stran, oziroma v višave. To izkoriščajo piloti jadrilic, kateri na posebej izrazitih mestih na teh tokovih nabirajo višino in na tak način lahko preletijo že kar neverjetno velike razdalje.

Ej, tole je dosti bolje, kot sem pričakoval!

Koliko je ogljikovega dioksida na >5km? Približno nič

Warmerji, požrite se



Original članek.

Ogljikov dioksid nad črno ploščico, spodaj izolirano, ne prisili sončnih žarkov, da bi jo opoldne bolj segreli, kot se ploščica segreje izven atmosfere, recimo na Luni.

Ne samo warmerstvo, tudi toplogredništvo zato nima rezona.

A bo kdo rekel, da se segreje bolj?

Thomas> A bo kdo rekel, da se segreje bolj?

Brez težav.

Recimo, da je črna plošča osvetljena s 400nm žarki. Zanje je CO2 popolnoma prozoren. Ti žarki grejejo ploščo, plošča pa seva ven 1000 in več nm žarke, ki grejejo CO2, ki je za take žarke praktično črn.

Ko pride do ravnovesja, bo CO2 približno tako vroč kot plošča in po definiciji tudi enako, kot plošča v vakuumu.

Če zdaj ugasnemo 400nm luč, bo plošča v vakuumu izsevala presežno toploto bistveno hitreje od plošče pod (vročim) CO2.

donfilipo> Čaki malo. Cel svetlobni spekter.

Tega nimaš nikoli.

donfilipo> CO2 bo vedno hladnejši od ploščice.

To pa ne drži. Če vir seva v dolžinah, za katere je CO2 črn, se bo grel samo CO2 (in šele ko se ta ogreje bo začel greti tudi ploščo).

Spekter sonca:)

Zanimivo...ampak še vedno ne verjamem da se CO2 nad ploščo zgreje na temperaturo črne plošče. Črna plošča bi morala obsorbirati vse, če bi bila idealna. Pa tudi če ni...odbito nima več te moči kot tisto, kar je prišlo.

Itak da ultrakratke ne morejo do nas.

Thomas> "A bo kdo rekel, da se segreje bolj? "

Kako ne? Če črna plošča emitira fotone v valovni dolžini 2,7, 4,3 in 15 mikronov, jih CO₂ absorbira in nekoč nato reemitira. Nekaj proč od ploščice, nekaj pa proti ploščici. Kako ti fotoni neto ne prispevajo k višji temperaturi ploščice?

Neelastični trki molekul, o tem sem govoril, so razlog. Ker ne more nekaj biti absorber, hkrati pa ne emiter.

Ampak pustimo teorijo. Eden naj na soncu segreje platco na 120 stopinj, kot se segreje na Luni. Vsa vodna para v atmosferi nič ne pomaga. Jasno, da ne. Itaq.

Thomas> Bistveno je to, da se ne ploščica pod CO2 in ne CO2 nad njo, ne bosta segrela bolj, kakor če je nad ploščico vakuum, vsi drugi pogoji pa ostanejo enaki.

Mislim, da se spet ne razumemo.

Vprašanje ni, kolikšna bo temperatura, temveč koliko J toplote bo shranjene v sistemu.

To pa vpliva tudi na temperaturo, se razume. Plošča ne bo imela višje maksimalne temperature, jasno - bo pa imela višjo povprečno, če vir sevanja prižigaš in ugašaš (ali pa pač vrtiš planet), če je nad njo plin.

Thomas> ampak katera temperatura pa bo večja? Večerna? Nočna? Jutranja?

Tega ne vemo - odvisno je od tega, koliko časa traja dan (in noč).

Thomas> Kdaj torej, se to povprečje popravi, če smo opoldne za par deset stopinj v minusu? Kdaj hudiča naberemo tisti plus???

Če maš eno kilo vode, lahko not spraviš tolk pa tolk J toplote. Več ne gre, ker je že tolk vroča, da vse izseva.

Če maš dve kili vode, al pa kilo vode pa kilo CO2, pol gre pa not več J toplote, se razume.

V tem je razlika.

Toplogredni učinek je samo posledica dejstva, da je atmosfera za zunanji vir sevanja prozorna, za sevanje s planeta pa črna in se torej planet greje "skoraj tako dobro, kot bi se brez atmosfere", ohlaja se pa počasneje.

No, vsaj jype razume, kaksen je sploh mehanizem tople grede.

ne bosta segrela bolj, kakor če je nad ploščico vakuum,

Kdaj boš priznal, da ne smeš primerjati z vakuumom, ampak z nekim drugim plinom, recimo dušikom, metanom ... A bo toplejša, če je nad ploščico O₂ ali CO₂?

O.

> "ONI trdijo, da je atmosfera kot jo imamo na Zemlji - toplogredna."

Ne... Že več let se bongamo, ali je atmosfera BUFER ali ne.

Če CO₂ uspe ujet IR sevanje iz tal, ga shranit za neko obdobje, nato pa nekoč reemitirat, tako da npr. zapusti atmosfero ALI PA spet zadane tla (preden dokončno zapusti atmosfero), potem je očitno atmosfera nekakšnen bufer.

Tole berem: http://nov55.com/ntyg.html

A je že blo?

Tamle piše:

A reduction in distance is not an increase in temperature.

Sam tle je pomoje jabolko spora (al pa nasad jablan, raje). Al CO₂ shrani IR sevanje na 10 ali pa na 5 metrih višine, nima zanj nobene veze. Ima pa vezo za lokalno temperaturo, verjetno?

IOW, če bi CO2 lovil temperaturo v nižjem stolpcu nad površjem Zemlje, se površje bolj ogreje. Višje plasti so hladnejše. Temperatura sistema ostane nespremenjena, lokalna temperatura 1,5m nad tlemi se poviša?


Drugač: če povečaš obseg sistema in not namečeš stvari, ki imajo neko toplotno kapaciteto, pač rabiš kvečjemu več energije, da tak sistem ogreješ... Ali se motim? Seveda rabiš tudi več časa, da ga ohladiš, pri nespremenjenih zunanjih pogojih. Potem je samo še vprašanje kje se vzpostavi ravnovesje in kako na to vplivajo "toplogredni plini".

Al kozle streljam?

Thomas itak ne razume, da imaš pod odejo višjo temperaturo, kot če je nebi bilo.

Z odejo preprečuješ konvekcijsko ohlajanje z zrakom iz okolice, ker je zrak ujet v prostoru. Samo sevanje telesa ni toliko učinkovito, da bi se pokrito telo enako hitro ohladilo, kot nepokrito brez odeje.

Well OK, kaj ti pomaga povprečno toplejša temperatura brez atmosfere, če bi bilo ponoči na ekvatorju -150 C, podnevi pa +150 C; na severu pa ponoči 200 minusa, podnevi pa 50 minusa?

Seveda ti nič ne pomaga samo povprečje. V vakuumu bi bilo tudi zelo težko živeti.

Ampak mi se pogovarjamo o tem, da toplogredarji (ki so se zdaj nekoliko potuhnili) trdijo, da "topla greda" dviguje povprečno temperaturo.

To od Ala Gorea, do kitazbrado, vsi.

Bistveno je vedeti, da atmosfera zniža temperaturne maksimume in zviša minimume. Povprečje pa zmanjša. Vse to je pomembno za površino zemlje.