Global warming

A se boš umaknil iz teme JJ? Ne boš se.

Ma ti bom dal mir! Ti si še Bluerunnerju dolžan ne bomo te z dveh koncev.

^{Kaj sem dolžan Bluerunnerju? Čisto nič. Šele zdaj sem prvič videl njegovo pisanje v tisti temi. Pa ja ne misliš da sem se ustrašil?}

Ne ganimed. Tvoje iskanje temperature kot maksimalne, je nesmiselno. Precej bolj narobe kot povprečenje, je iskanje maksimuma. Zakaj ne minimuma?

Mimogrede, varilci so lahko razporejeni po celem planetu in potem ne bo le lokalni maksimum, ker bo povsod žgalo.

Pokazati želim, kako absurdna so taka vprašanja; kateri planet se bolj pogreje, vrteči ali zalockan?

Shranjeno energijo na planetu lahko izračunaš tudi po formuli E = m c²

Mislim, da se oba zezata, teme sploh ne jemljeta resno. Gani sicer ima perspektivo, JJ je pa izgubljeni primer brez hrbtenice in išče le pozornost na forumu.

Zakaj bi hitro vrteči planet kumuliral več energije s Sonca?

V idealnem primeru je izseva ravno toliko, kot je je prejel.

Thomas - pozabljaš še na vplive oceanov in atmosfere. Konvekcijski tokovi in ostala jajca...

Tisti tvoj primer o planetu z 1 K in 1 km2 področjem z milijon K ne drži realne vode. Imaginatrno že morda, realne pa ne.

To so lokalne anomalije, različne na različnih planetih in lahko bi jih nastavili tako, da bi v nekaterih primerih delovale v prid zalockanemu planetu ali pa tako, da bi delovale v prid vrtečemu.

Na splošno (vključno z idealnimi in neidealnimi primeri) velja, da samo iz vrtenja (ali nevrtenja planeta) ne moremo sklepati, kdaj se bo na planetu akumuliralo več energije. V idealnem primeru je enako, v neidealnih je pa vse mogoče.

Lej Ganimed ... če Zalivski tok odnaša toplo vodo v mrzlo, bo bolj mlačna tako na ekvatorju kot v polarnih krajih. Okoli ekvatorja se bo izsevanje (v W/m2) zmanjšalo bolj, kakor se bo povečalo v polarnih krajih.

Res ne štekaš?

gzibret ... Ti ne štekaš, ganimed ne šteka, Double ne šteka.

Ene par - ene 10 najmanj - jih pa hudičevo dobro šteka tele zadeve.

Joj joj joj joj joj joj in še enkrat joj.

Torej nekatere bom ignoriral, ker morajo najprej fiziko iz 1. letnika srednje šole narediti da bodo razumeli. Se posvetim gani-med-u da mu dokažen da je čisto smiselno uporabljat povprečno temperaturo, ko govorimo o tem koliko je planet mrzel ali topel.

Še enkrat, za energijo se strinjava, da ponazarja koliko je planet topel, oziroma koliko ima toplote akumulirane. Saj ena osnova iz katere se gre naprej.
Tak da te bom kar citiral:

Zakaj bi hitro vrteči planet kumuliral več energije s Sonca?

V idealnem primeru je izseva ravno toliko, kot je je prejel.

Tukaj si dokazal, da ne veš kaj je akumulirati energijo. Akumulirana energija nima čisto nič z izssevom. Ti lahko akumuliraš vendar 1 miljardo J pa enako sevaš, kot če akumuliraš 1 J energije. Ti je zdaj bolj jasno kaj je mišljeno z tem akumulirati? Enako kot z baterijo. Če ti je jasno kaj si tukaj narobe napisal, lahko gremo naprej šele na temperaturo.

A mam sam js občutek da se je nekaj sodelujočih namenoma dela neumne?

Pa sm že pričakoval da boš rekel, aja pa res! ...

Lej izsev se pač postavi v ravnovesje z prejeto energijo. V to ravnovesje se lahko postavi ne glede na to koliko ima akumulirano. Torej Lahko imaš tako telo ki nima NIČ akumulirano izseva pa pač vse kar dobi takoj, nič ne shrani vmes.
Štekaš?

No jaz sem ti hotel sam na lažjem primeru najprej razložiti, da potem samo vpeljemo še rotacijo notri...
Torej bom dal naš slavni primer. Zamrznjem planet, ki ima na eni polovici 1.2*temp na drugi 0 in en, ki ima povsod 1*temk.
Obe dobita in tudi sevata enako energije.

Energija je linearna z temperaturo površja planeta(idealni primer, a vendar najprej delamo z ideali, potem naprej)

Tisti, ki je pri miru ima energijo W=k*1.2+k*0=1.2k
Tisti, ki pa je enakomiren, ima pa akumulirane več energije: W=k*1+k*1=2k

Štekaš?

Energijo? Kinetična energija malekul snovi zaradi nejne temperature je Wk=2/3 * T Oziroma ta koeficient sem že malo pozabil, morda ni 2/3. Tak se rečuna akumulacijsko energijo. Očitno tako, kot pri povporečni temperaturi tudi za akumulirano energijo nisi vedu kaj je z tem mišljeno?

formulo se da pisati brez enot, če boš za vse elemente v formuli uporablal osnovne enote:)

Torej ta formula kaže linearno odvisnost energije od temperature. Tista številka 1.2 je temperatura in ima enote K, končni rezultat pa enote J.

ENERGIJA je linearno odvisna od temperature.

MOČ, s katero se ta energija seva v Vesolje, je pa odvisna od četrte potence temperature.

To je ves haklc.

Bom še enkrat napisal formulo za energijo sevanja:

E = S*k*T⁴

Energija sevanja je linearno odvisna od površine sevanja
in od temperature na četrto potenco (kar ni linearna odvisnost)

Kje si pa moč dobil mi pa tudi ni jasno.

S fizikalnimi pojmi delate kar malo po svoje.

Energija sevanja ne obstaja. Obstaja moč sevanja in energija, ki jo v določenem času odda telo.

E = S*k*T4

Ta tvoj E ima enoto površina*moč...

Gostota fluxa je dejansko moč na enoto površine, ne sama moč
z enoto
W/m²

ampak smo zašli

Energija sevanja ni linearno odvisna od temperature

Izsevana energja nič ne pove o tem, koliko je akumulirane energije

Premog in nafta tudi hranijo akumulirano energijo s Sonca.
Je Zemlja kaj bolj topla, če so rudniki bolj polni premoga?

Pusti temperaturo pri miru, ker se boš čisto zaplezal.
Raje se pogovarjaj o energiji.
S temperaturo ne moreš računati tako, kot z energijo.
Energija je tista, ki se ohranja, akumulira in pretaka, seva, temperatura je pa bolj nek statistični pojem.

Planet je bolj topel, če seva več toplotne energije.

Ne nič se ne smejim. Imam še eno drugo delo, vmes na tule na hitro odgovarjam (zato so odgovori krajši).

Poglej, ko merimo kako vroče je kakšno nebesno telo, merimo njegovo skupno sevanje.
Če te zanima konkretno Zemlja, si se izrazil tako, kot da te zanima planet kot celota, torej kot nebesno telo.

Torej te ne zanima kako toplo je v Brazliji ali v babičini pečici za piškote.

Če bi pa rad vedel več o mikro klimi, kako toplo je naprimer na polih ali okoli ekvatorja, si bo treba pa spustiti malo bližje.
Samo v tem primeru izračuni ne bodo več tako enostavni in prevelike poenostavitve zaradi kaotčnosti in velikega števila vplivov običajno vodijo tudi v velike napake.