Forum » Problemi človeštva » Global warming
Global warming
Temo vidijo: vsi
Gundolf ::
>> Hočem da lepo napišeš da si ga kolosalno polomil.
> Hočeš ti lahko marsikaj. Ampak reducirana "toplogredna plast" očitno ne pomeni mraza v Death Valey.
Vidiš, temu se reče izmikanje. Nočeš priznat, da v Atacamu je bolj mrzlo, kot v primerljivih puščavah nižje. Nočeš priznati da si naredil napako, da si dal zelo slab primer. Raje preusmeriš pozornost. [moderator: odstranil odvečen komentar]
Za Death Valley smo pa že pokazal, kako je očitno mnogo toplejša, kot je lahko le zaradi Sončevega sevanja. Ampak še nisi zregistriral, a ne?
> Hočeš ti lahko marsikaj. Ampak reducirana "toplogredna plast" očitno ne pomeni mraza v Death Valey.
Vidiš, temu se reče izmikanje. Nočeš priznat, da v Atacamu je bolj mrzlo, kot v primerljivih puščavah nižje. Nočeš priznati da si naredil napako, da si dal zelo slab primer. Raje preusmeriš pozornost. [moderator: odstranil odvečen komentar]
Za Death Valley smo pa že pokazal, kako je očitno mnogo toplejša, kot je lahko le zaradi Sončevega sevanja. Ampak še nisi zregistriral, a ne?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: perci ()
Thomas ::
Al sem totalen idiot, misliš?
> No, s primerjavo iz Marsa in Lune lahko hitro ugotovimo, da imata oba negativno povprečno temperaturo, Zemlja pa kljub vsemu pozitivno.
Luna, imago, je brez O2 in brez N2.
Kar trdijo zagovorniki toplogredne teorije je to, da bi Zemlji trda predla, če bi bila drez VODE in CO2 v atmosferi.
Ja?
> No, s primerjavo iz Marsa in Lune lahko hitro ugotovimo, da imata oba negativno povprečno temperaturo, Zemlja pa kljub vsemu pozitivno.
Luna, imago, je brez O2 in brez N2.
Kar trdijo zagovorniki toplogredne teorije je to, da bi Zemlji trda predla, če bi bila drez VODE in CO2 v atmosferi.
Ja?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: perci ()
kitzbrado ::
>Luna, imago, je brez O2 in brez N2.
Ciljaš na toplotno kapaciteto atmosfere (in se spet izmikaš drugim direktnim vprašanjem)? Potem verjetno pozabljaš, da se segrete molekule vode in CO2 trkajo tudi z O2 in N2 in s tem zvišujejo njihovo temperaturo (potem pa tudi O2 in N2 sevata pri višji temperaturi, kot bi sicer).
>Kar trdijo toplogredarji je to, da bi Zemlji trda predla, če bi bila drez VODE in CO2 v atmosferi.
Točno. Če bi bila v atmosferi samo O2 in N2 (+ ozon), ki absorbirata predvsem v UV (vir Wiki), potem bi bila povprečna temperatura Zemlje še nižja, kot bi bila brez atmosfere.
EDIT: Da ne bi bilo nejasnosti:
-Zemlja brez atmosfere bi imela povprečno temperaturo T1
-Zemlja z atmosfero iz plinov, ki absorbirajo predvsem v UV (O2, O3, N2) bi imela povprečno temperaturo T2
-Današnja Zemlja ima povprečno temperaturo T3 ~ 15°C
T2 je manjša od T1 je manjša od T3
Mimogrede offtopic: Kako lahko uporabim matematični znak za manjše ali večje (javlja mi napako za HTML oznako)?
Ciljaš na toplotno kapaciteto atmosfere (in se spet izmikaš drugim direktnim vprašanjem)? Potem verjetno pozabljaš, da se segrete molekule vode in CO2 trkajo tudi z O2 in N2 in s tem zvišujejo njihovo temperaturo (potem pa tudi O2 in N2 sevata pri višji temperaturi, kot bi sicer).
>Kar trdijo toplogredarji je to, da bi Zemlji trda predla, če bi bila drez VODE in CO2 v atmosferi.
Točno. Če bi bila v atmosferi samo O2 in N2 (+ ozon), ki absorbirata predvsem v UV (vir Wiki), potem bi bila povprečna temperatura Zemlje še nižja, kot bi bila brez atmosfere.
EDIT: Da ne bi bilo nejasnosti:
-Zemlja brez atmosfere bi imela povprečno temperaturo T1
-Zemlja z atmosfero iz plinov, ki absorbirajo predvsem v UV (O2, O3, N2) bi imela povprečno temperaturo T2
-Današnja Zemlja ima povprečno temperaturo T3 ~ 15°C
T2 je manjša od T1 je manjša od T3
Mimogrede offtopic: Kako lahko uporabim matematični znak za manjše ali večje (javlja mi napako za HTML oznako)?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kitzbrado ()
imagodei ::
Thomas,
ne boš verjel, ampak Mars je prav tako brez N2 in O2. Oziroma jih ima v skrajno nizkih količinah. Link Začni brati povezave, ki jih popamo sem gor.
> Kar trdijo toplogredarji je to, da bi Zemlji trda predla, če bi bila drez VODE in CO2 v atmosferi.
To ni point tukaj. Ta debata se je razvila zato, ker ti nisi hotel priznati, da atmosfera ima bistven vpliv na minimalno, maksimalno in povprečno temperaturo površja.
Če bi pa dejansko bral sporočila in ne bi samo panično iskal potrditve za svoje trditve (kamor se tako zaletavaš, da enostavno zvečer ne veš več, kaj si govoril zjutraj in se temu primerno zapletaš v lastna protislovja), bi opazil, da sem zapisal tudi, da je Marsova atmosfera 95% sestavljena iz CO2. Razvij konkretno temo iz tega podatka, če moreš!
Če želiš konstruktivno debato, bodi najprej konsistenten, odgovarjaj na zastavljena vprašanja, ki jih postavljajo ostali sogovorniki in operiraj z dejstvi, ne pa z babjimi čenčami (vode je v troposferi običajno med 1-4%, porazdeljena je po vsej višini, 12+/-5 km, tako da relativna vlažnost nekaj 10m nad tlemi ne igra nobene posebne vloge.)
ne boš verjel, ampak Mars je prav tako brez N2 in O2. Oziroma jih ima v skrajno nizkih količinah. Link Začni brati povezave, ki jih popamo sem gor.
> Kar trdijo toplogredarji je to, da bi Zemlji trda predla, če bi bila drez VODE in CO2 v atmosferi.
To ni point tukaj. Ta debata se je razvila zato, ker ti nisi hotel priznati, da atmosfera ima bistven vpliv na minimalno, maksimalno in povprečno temperaturo površja.
Če bi pa dejansko bral sporočila in ne bi samo panično iskal potrditve za svoje trditve (kamor se tako zaletavaš, da enostavno zvečer ne veš več, kaj si govoril zjutraj in se temu primerno zapletaš v lastna protislovja), bi opazil, da sem zapisal tudi, da je Marsova atmosfera 95% sestavljena iz CO2. Razvij konkretno temo iz tega podatka, če moreš!
Če želiš konstruktivno debato, bodi najprej konsistenten, odgovarjaj na zastavljena vprašanja, ki jih postavljajo ostali sogovorniki in operiraj z dejstvi, ne pa z babjimi čenčami (vode je v troposferi običajno med 1-4%, porazdeljena je po vsej višini, 12+/-5 km, tako da relativna vlažnost nekaj 10m nad tlemi ne igra nobene posebne vloge.)
- Hoc est qui sumus -
kitzbrado ::
Ironično je, da za O2, O3 in N2 veljajo vse trditve, ki jih Thomas meče ven za toplogredne pline. Torej ti plini bodo vedno blokirali več sončnega toka, kot bodo potem oddali na Zemljo v IR.
Thomas ::
Nedvomno to velja tudi za vodo. Še bolj. Right?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Azrael ::
Kako eni znate primerjati Mars in Luno z Zemljo, čeprav prva dva nebesna telesa z Zemljo nimata nič posebno skupnega, dokler ima Zemlja tako ozračje, kot ga ima?
Če bi bila Zemja tudi brez ozračja, imaš Luno št.2, ne Mars, ker je Mars bolj oddaljen. Kup vročega ali mrzlega kamenja, (odvisno ali Sonce sveti nanj ali ne), pod njim pa dokaj stalno temperaturo.
V teoretičnem in povsem nemogočem primeru, ko imamo Zemljo tako kot je, samo brez vodnih hlapov in na željo toplogrednikov še brez CO2 in že odpisanega metana, gre temperatura samo gor in ne dol.
Kje je eden od mnogih zabluzov toplogrednikov? Hja, enostavno pozabljajo, da več vodnih hlapov = več oblakov in ti odbijejo več toplote, kot jo zadržijo spodaj. Pod oblaki je vedno in takoj hladneje, nočejo greti, pa če se vsi protagonisi toplogredne teorije pretrgajo.
Pa še eno mesto, kjer toplogredna teorija spet pade, Quito.
In če se še povrnem nazaj na CO2. Nihče ne zna razložiti tega: ko je v Evropi mrzla zima in se kuri na veliko in se v ozračje izpušča "enormne" količine CO2, zakaj se taka zima po hitrem postopku ne spremeni najmanj v zgodnjo pomlad. In obratno, lanska relativno mila zima, malo zloglasnega CO2, pa vseeno ni bila Evropa bila okovana v led. Če je CO2 tak heroj?
Pri vodi se pozna in občuti že brez termometra, CO2 pa nič, razen z meritvami po slabi ali celo povsem nedopustni metodologiji.
Če bi bila Zemja tudi brez ozračja, imaš Luno št.2, ne Mars, ker je Mars bolj oddaljen. Kup vročega ali mrzlega kamenja, (odvisno ali Sonce sveti nanj ali ne), pod njim pa dokaj stalno temperaturo.
V teoretičnem in povsem nemogočem primeru, ko imamo Zemljo tako kot je, samo brez vodnih hlapov in na željo toplogrednikov še brez CO2 in že odpisanega metana, gre temperatura samo gor in ne dol.
Kje je eden od mnogih zabluzov toplogrednikov? Hja, enostavno pozabljajo, da več vodnih hlapov = več oblakov in ti odbijejo več toplote, kot jo zadržijo spodaj. Pod oblaki je vedno in takoj hladneje, nočejo greti, pa če se vsi protagonisi toplogredne teorije pretrgajo.
Pa še eno mesto, kjer toplogredna teorija spet pade, Quito.
In če se še povrnem nazaj na CO2. Nihče ne zna razložiti tega: ko je v Evropi mrzla zima in se kuri na veliko in se v ozračje izpušča "enormne" količine CO2, zakaj se taka zima po hitrem postopku ne spremeni najmanj v zgodnjo pomlad. In obratno, lanska relativno mila zima, malo zloglasnega CO2, pa vseeno ni bila Evropa bila okovana v led. Če je CO2 tak heroj?
Pri vodi se pozna in občuti že brez termometra, CO2 pa nič, razen z meritvami po slabi ali celo povsem nedopustni metodologiji.
Nekoč je bil Slo-tech.
Thomas ::
Situacija je skrajno komična. Samo še CO2 je tisti, ki naj bi bil "bolj toplogreden kot netoplogreden".
Pa še to seveda ni res. CO2 pobere več svetlobnih kvantov na poti dol, kot redirekcionira svetlobnih kvantov s površja nazaj na površje. Ne sicer v idealiziranih grafih gospoda kitazbrado, ki pa ne ustrezajo nobeni resnični situaciji. Sej na Veneri tudi vidimo, da CO2 zadrži celo večino vidne in UV svetlobe, preden prideta do tal. Zakaj bi bil pa na Zemlji "idealno prozoren". Ni, kot ni tisti z Venere.
Včasih sem tudi jaz mislil, da je neki rezon za trditvami "toplogredne teorije". Sej navsezadnje bi morala ena takale znanstvena scena vedeti, kaj govori.
Samoto žal ni nujno. Ljudje niso povsem racionalna bitja. Posebno ne, ko se flokajo v črede. Posebno ne, če so od (ne)obstoja nekega fenomena odvisne njihove plače.
Politike (kot Janšo) pa čist zmedejo, revčke. Da kokodakajo v OZN neumnisti.
Pa še to seveda ni res. CO2 pobere več svetlobnih kvantov na poti dol, kot redirekcionira svetlobnih kvantov s površja nazaj na površje. Ne sicer v idealiziranih grafih gospoda kitazbrado, ki pa ne ustrezajo nobeni resnični situaciji. Sej na Veneri tudi vidimo, da CO2 zadrži celo večino vidne in UV svetlobe, preden prideta do tal. Zakaj bi bil pa na Zemlji "idealno prozoren". Ni, kot ni tisti z Venere.
Včasih sem tudi jaz mislil, da je neki rezon za trditvami "toplogredne teorije". Sej navsezadnje bi morala ena takale znanstvena scena vedeti, kaj govori.
Samoto žal ni nujno. Ljudje niso povsem racionalna bitja. Posebno ne, ko se flokajo v črede. Posebno ne, če so od (ne)obstoja nekega fenomena odvisne njihove plače.
Politike (kot Janšo) pa čist zmedejo, revčke. Da kokodakajo v OZN neumnisti.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Gundolf ::
Thomas> Al sem totalen idiot, misliš?
Ah, retorično vprašanje...
@kitzbrado
napisi < za < in > za >
@Azrael
Sej bi ti še odgovoril na kako tvojo provokacijo, če bi obstajalo kakršnokoli upanje, da si boš odgovor zapomnil, ali pa da vsaj ne boš še enkrat istega ven privlekel čez par dni, kot da se vmes ni nič zgodilo.
Gremo spet iz druge strani, da ne bom jaz razlagal v tri krasne. Raje povejte vi, ki ne verjamete, da toplogrednost obstaja, kaj se po vašem zgodi z energijo, ki jo izseva Zemeljsko površje? Zdej ko ste razložili da grda atmosfera hladi Zemljo s tem da odbija in absorbira Sončno sevanje, me zanima kaj taista grda atmosfera naredi z Zemljinim sevanjem.
Ah, retorično vprašanje...
@kitzbrado
napisi < za < in > za >
@Azrael
Sej bi ti še odgovoril na kako tvojo provokacijo, če bi obstajalo kakršnokoli upanje, da si boš odgovor zapomnil, ali pa da vsaj ne boš še enkrat istega ven privlekel čez par dni, kot da se vmes ni nič zgodilo.
Gremo spet iz druge strani, da ne bom jaz razlagal v tri krasne. Raje povejte vi, ki ne verjamete, da toplogrednost obstaja, kaj se po vašem zgodi z energijo, ki jo izseva Zemeljsko površje? Zdej ko ste razložili da grda atmosfera hladi Zemljo s tem da odbija in absorbira Sončno sevanje, me zanima kaj taista grda atmosfera naredi z Zemljinim sevanjem.
Azrael ::
>me zanima kaj taista grda atmosfera naredi z Zemljinim sevanjem.
NIč drugega, kot, da se ta malenkost počasneje izseva. Lepo vidno pri oblačnih jutrih, ko je temperatura zjutraj višja kot, ko so jutra jasna. Vendar, če je še po oblačnem jutru tudi dan oblačen, je temperatura opazo nižja kot na sončni dan. Velja v brezvetrju, saj veter lahko prinese kar občutne spremembe.
Zadeva dela v obe strani in ker izgube naraščajo z močjo, je učinek večji, ko zastira energijo s Sonca in manjši pri oddajanju energije iz površja.
CO2 pa je IMO že naredil kar lahko, saj takih razlik, kot jih opazimo pri vodih hlapih , pri CO2, kljub nekaterim velikim lokalnim povišanjem, ki pa niso stalna (vulkanska žrela, Toskana), se na teh lokacijah ne kažejo. Koncentracije CO2 ni stalna, so viri (gozdovi. vulkani, morje) in ves ta CO2 se ne more v trenutku enakomerno zmešati z ozračjem.
NIč drugega, kot, da se ta malenkost počasneje izseva. Lepo vidno pri oblačnih jutrih, ko je temperatura zjutraj višja kot, ko so jutra jasna. Vendar, če je še po oblačnem jutru tudi dan oblačen, je temperatura opazo nižja kot na sončni dan. Velja v brezvetrju, saj veter lahko prinese kar občutne spremembe.
Zadeva dela v obe strani in ker izgube naraščajo z močjo, je učinek večji, ko zastira energijo s Sonca in manjši pri oddajanju energije iz površja.
CO2 pa je IMO že naredil kar lahko, saj takih razlik, kot jih opazimo pri vodih hlapih , pri CO2, kljub nekaterim velikim lokalnim povišanjem, ki pa niso stalna (vulkanska žrela, Toskana), se na teh lokacijah ne kažejo. Koncentracije CO2 ni stalna, so viri (gozdovi. vulkani, morje) in ves ta CO2 se ne more v trenutku enakomerno zmešati z ozračjem.
Nekoč je bil Slo-tech.
Thomas ::
Lahko dodam še to, da so zasnežene kotanje s koncentracijo CO2 do 30%! Tisočkrat večje torej, kot so v povprečju.
Pa mislite, da sneg tam kar skopni? Ne. Kakšna žival se zaduši, tudi ljudje, to je vse. Nobene strahotne vročine ni.
http://www.indiana.edu/~sierra/papers/2006/robison.html
Pa mislite, da sneg tam kar skopni? Ne. Kakšna žival se zaduši, tudi ljudje, to je vse. Nobene strahotne vročine ni.
http://www.indiana.edu/~sierra/papers/2006/robison.html
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
imagodei ::
Thomas, saj nihče ne trdi, da CO2 sam generira toploto. Ali pač misliš, da smo si omislili perpetum mobile?
Zdaj že jaz razumem ta princip, pa nisem noben fizik. Ti pa kar vztrajaš pri svojem. CO2 je baje dober "lovilec" IR radiacije, ne pa dober lovilec UV in vidne svetlobe, ki od Sonca priletita na tvoj sneg v kotanji. Od tam se velik del (sneg, veš) odbije nazaj, po moje kar zelo verjetno v UV obliki ali v obliki vidne svetlobe, ki je CO2 spet ne zaustavi na poti navzgor. Le majhen del UV in vidne svetlobe snežna odeja dejansko absorbira, tam se pretvori v IR toplotni tok, ki pa ga CO2 dobro zadržuje. Očitno pa te IR valovne dolžine ni kaj dosti, ane?
Dohhh...
Zdaj že jaz razumem ta princip, pa nisem noben fizik. Ti pa kar vztrajaš pri svojem. CO2 je baje dober "lovilec" IR radiacije, ne pa dober lovilec UV in vidne svetlobe, ki od Sonca priletita na tvoj sneg v kotanji. Od tam se velik del (sneg, veš) odbije nazaj, po moje kar zelo verjetno v UV obliki ali v obliki vidne svetlobe, ki je CO2 spet ne zaustavi na poti navzgor. Le majhen del UV in vidne svetlobe snežna odeja dejansko absorbira, tam se pretvori v IR toplotni tok, ki pa ga CO2 dobro zadržuje. Očitno pa te IR valovne dolžine ni kaj dosti, ane?
Dohhh...
- Hoc est qui sumus -
Thomas ::
Ko so vas tako polna usta sevanja iz ledenega zraka nad nami, ki da nas greje, bi lahko isto sklepali tudi za sneg. Sej tudi seva IR, CO2 ga pa lovi, ane?
Bodite dosledni!
Bodite dosledni!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Azrael ::
Lahko bi vsaj pogledal slikce, no.
V tistih kotanjah ni samo led in sneg, ampak tudi skale in druge temne stvari. Če bi imel CO2 kakšen učinek, bi moral zadržati IR sevanje teh temnejših objektov in seveda greti kotanjo in tako pomagal hitro topiti sneg. Ker bi s topljenje snega bilo dostopno vedno več zemlje, bi temperatura veselo rastla. Pa očitno ni tako.
Po drugi strani naj bo na pobočju, ki je pozini dje časa osvetljeno s Soncem, samo malo umazanega snega, že ta umazanija hitro poskrbi, da je tisti breg brez snega, niti ni treba skal ali zemlje, samo malo umazan sneg.
V tistih kotanjah ni samo led in sneg, ampak tudi skale in druge temne stvari. Če bi imel CO2 kakšen učinek, bi moral zadržati IR sevanje teh temnejših objektov in seveda greti kotanjo in tako pomagal hitro topiti sneg. Ker bi s topljenje snega bilo dostopno vedno več zemlje, bi temperatura veselo rastla. Pa očitno ni tako.
Po drugi strani naj bo na pobočju, ki je pozini dje časa osvetljeno s Soncem, samo malo umazanega snega, že ta umazanija hitro poskrbi, da je tisti breg brez snega, niti ni treba skal ali zemlje, samo malo umazan sneg.
Nekoč je bil Slo-tech.
dzinks63 ::
V kotanje se ponavadi naberejo zelo debeli sloji snega , ki se tam zadrži zelo dolgo preden se stopi. Po drugi strani pa se še v kotanje naseli hladen zrak in še ta pripomore k počasnejšemu taljenju. Thomas ::
Ampak ves CO2, ki se nahaja tam okoli, ni videti da bi kaj ogrel pokrajino. Po takoimenovanem "mehanizmu tople grede".
Ne učinkuje zaznavno, niti ob enormnih koncetracijah. Kot da ga ni.
Da je toplogrednost N2,O2,O3 in H20 ... pravzaprav negativna, je gospod kitzbrado že priznal, skozi stisnjene zobe.
Še za CO2 naj, pa gremo lahko vsi domov!
Ne učinkuje zaznavno, niti ob enormnih koncetracijah. Kot da ga ni.
Da je toplogrednost N2,O2,O3 in H20 ... pravzaprav negativna, je gospod kitzbrado že priznal, skozi stisnjene zobe.
Še za CO2 naj, pa gremo lahko vsi domov!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
snow ::
Vprašanje kako visoko se razteza tale CO2 s takšno koncentracijo.
Ker bistveno je celokupno število molekul CO2 nad nami. Recimo na nadmorski višini 5500 metrov jih je zgolj polovica, glede na to da se delež ne spreminja. Na nadmorski višini 5500 metrov je tlak okoli 500 mbar, oziroma drugače povedano, nad krajem, ki leži na tej nadmorski višini je le polovica toliko molekul CO2 kot na krajem, ki leži na nadmorski višini 0 m. (in ostalih toplogrednih plinov... oziroma vode očitno še manj glede na Gundolfovo sliko...). Pomeni to kakih 15°C nižjo temperaturo glede na kraj, ki je na nadmorski višini 0 m? Nimam pojma ;)
Ker bistveno je celokupno število molekul CO2 nad nami. Recimo na nadmorski višini 5500 metrov jih je zgolj polovica, glede na to da se delež ne spreminja. Na nadmorski višini 5500 metrov je tlak okoli 500 mbar, oziroma drugače povedano, nad krajem, ki leži na tej nadmorski višini je le polovica toliko molekul CO2 kot na krajem, ki leži na nadmorski višini 0 m. (in ostalih toplogrednih plinov... oziroma vode očitno še manj glede na Gundolfovo sliko...). Pomeni to kakih 15°C nižjo temperaturo glede na kraj, ki je na nadmorski višini 0 m? Nimam pojma ;)
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
Thomas ::
Če ne pomaga niti CO2 pri tleh, kako ti bo pomagal tisti na 5 km, ki je mrzel, da kar peče?
Kaj ti pomaga CO2 raztepenen po celi atmosferi, če še tale dodatni, ki ga je več že v prvih par metrih, kot vsega "normalnega" do 5 km ... nič ne doprinese?
30% koncetracijo pri tleh lahko lepo raztepeš (s kakšnim vetrom?) tudi pa bolj debeli plasti - pa še vedno nobene vročine.
Jaz ne vem od kod vam ideja, da če bi pa ta pritlehni CO2 lansirali na 1 km ali na 10 km - bi se pa vsi začeli znojiti od vročine!
To me spominja na uno pesmico od Johnnyja Casha - "da je Sonce iz koščkov ledu in jaz te ne maram". (Hoče povedati, kako je nekaj absurdno.)
Kaj ti pomaga CO2 raztepenen po celi atmosferi, če še tale dodatni, ki ga je več že v prvih par metrih, kot vsega "normalnega" do 5 km ... nič ne doprinese?
30% koncetracijo pri tleh lahko lepo raztepeš (s kakšnim vetrom?) tudi pa bolj debeli plasti - pa še vedno nobene vročine.
Jaz ne vem od kod vam ideja, da če bi pa ta pritlehni CO2 lansirali na 1 km ali na 10 km - bi se pa vsi začeli znojiti od vročine!
To me spominja na uno pesmico od Johnnyja Casha - "da je Sonce iz koščkov ledu in jaz te ne maram". (Hoče povedati, kako je nekaj absurdno.)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
kitzbrado ::
>Da je toplogrednost N2,O2,O3 in H20 ... pravzaprav negativna, je gospod kitzbrado že priznal, skozi stisnjene zobe.
Tako bi trdil, kadarkoli bi me vprašal, in sicer z nasmeškom na obrazu- za N2,O2 in O3. Za razliko od tebe jaz najprej pogledam spektre in šele potem podam svoje mnenje.
H20 je malo bolj zapleten. V osnovi je toplogreden plin, o tem ni dvoma (spekter). V primeru, ko tvori oblake, pa ima vlogo polprepustnega zrcala za Zemljo, saj odbije 70-95% svetlobe - in s tem prevzame najbolj dominantno vlogo hlajenja.
>Vprašanje kako visoko se razteza tale CO2 s takšno koncentracijo.
Seveda, saj ne smemo gledati samo 10 m plasti nad površjem, če jih je nad njo še nekaj kilometrov. Sploh glede na to, da za dano koncentracijo CO2 sploh ne poznamo vdorne globine (višine) za IR.
Tako bi trdil, kadarkoli bi me vprašal, in sicer z nasmeškom na obrazu- za N2,O2 in O3. Za razliko od tebe jaz najprej pogledam spektre in šele potem podam svoje mnenje.
H20 je malo bolj zapleten. V osnovi je toplogreden plin, o tem ni dvoma (spekter). V primeru, ko tvori oblake, pa ima vlogo polprepustnega zrcala za Zemljo, saj odbije 70-95% svetlobe - in s tem prevzame najbolj dominantno vlogo hlajenja.
>Vprašanje kako visoko se razteza tale CO2 s takšno koncentracijo.
Seveda, saj ne smemo gledati samo 10 m plasti nad površjem, če jih je nad njo še nekaj kilometrov. Sploh glede na to, da za dano koncentracijo CO2 sploh ne poznamo vdorne globine (višine) za IR.
Thomas ::
> Seveda, saj ne smemo gledati samo 10 m plasti nad površjem, če jih je nad njo še nekaj kilometrov.
Nekaj kilometrov mrzlega redkega zraka, ki vsebuje eno malenkost CO2, ki nas bo ogrela s tem, da bo nazaj na Zemljo pošiljala nekaj kilavih Wattov na kvadratni meter zelo dolgovalovne IR svetlobe? Ki je NE MOREMO posneti niti z navadno IR kamero, s katero se sicer ponoči čisto spodobno vidi?
Če te ne ogreje IR svetla hiša preko ceste, kako te bo IR skoraj povsem temno nebo?
Ne se hecat!
Nekaj kilometrov mrzlega redkega zraka, ki vsebuje eno malenkost CO2, ki nas bo ogrela s tem, da bo nazaj na Zemljo pošiljala nekaj kilavih Wattov na kvadratni meter zelo dolgovalovne IR svetlobe? Ki je NE MOREMO posneti niti z navadno IR kamero, s katero se sicer ponoči čisto spodobno vidi?
Če te ne ogreje IR svetla hiša preko ceste, kako te bo IR skoraj povsem temno nebo?
Ne se hecat!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Luka Percic ::
Pri nizkih plasteh, bi se morala koncentracija veliko veliko bolj poznat.
Sej smo že ugotovili da ko je enkrat foton dovolj visoko, beži (skoraj) le še navzven. Pač veliko manj atomov ki bi ga absorbirali, ter tako imeli skoraj 50% možnosti da go usmirijo spet navzdol ima nad sabo kot pod-sabo).
Imo so te kotanje najboljši, ter najbolj smrtonosnejši(tudi dovolj preprost za razumet, ter z manjkom proti argumentov) sistem, ki zvrnijo warmersko teorijo na bok, od kjer jo lahko le še odvlečemo do smetišča, ter - zavržemo.
Da je pa sila iskat novo, je pa zgolj potreba nekaterih, ki hočejo najti nekaj kar bo dokazovalo njihovo teorijo- da ljudje uničujemo planet, ter nas bo MatiNarava kaznovala.
Bush se je podal v sovražni tabor, kjer poskuša ZN prepričat da bi sporazum ki bo nasledil kyoto- prostovolen.
Briljantna preobrazba! Prvo da warmerjem prav(da ga "spustijo" medse), potem pa od znotraj zatre njihov fašizem.
Bush FTW!
(vsaj v tej zadevi, da nebomo zdej brezveze razžirjali zadeve drugam..)
Sej smo že ugotovili da ko je enkrat foton dovolj visoko, beži (skoraj) le še navzven. Pač veliko manj atomov ki bi ga absorbirali, ter tako imeli skoraj 50% možnosti da go usmirijo spet navzdol ima nad sabo kot pod-sabo).
Imo so te kotanje najboljši, ter najbolj smrtonosnejši(tudi dovolj preprost za razumet, ter z manjkom proti argumentov) sistem, ki zvrnijo warmersko teorijo na bok, od kjer jo lahko le še odvlečemo do smetišča, ter - zavržemo.
Da je pa sila iskat novo, je pa zgolj potreba nekaterih, ki hočejo najti nekaj kar bo dokazovalo njihovo teorijo- da ljudje uničujemo planet, ter nas bo MatiNarava kaznovala.
Bush se je podal v sovražni tabor, kjer poskuša ZN prepričat da bi sporazum ki bo nasledil kyoto- prostovolen.
Briljantna preobrazba! Prvo da warmerjem prav(da ga "spustijo" medse), potem pa od znotraj zatre njihov fašizem.
Bush FTW!
(vsaj v tej zadevi, da nebomo zdej brezveze razžirjali zadeve drugam..)
Luka Percic ::
Ko je Thomas razlagal o puščavah, sem si mislil- sej zgleda da ima prav, ampak vendar je nevarno da je kaj spregledal...
Kaj češ tukaj spregledat?
Nimaš kaj!
Zdej morate nujno pokazata da se sneg tam veselo topi, ali pa nehat z to bedarijo.
Kaj češ tukaj spregledat?
Nimaš kaj!
Zdej morate nujno pokazata da se sneg tam veselo topi, ali pa nehat z to bedarijo.
snow ::
IR kamere vidijo v rangu 1000 nm, IR ki gre pa gor in ga toplogredni plini bojda dol odbijajo pa ma vrh okoli 10000 nm. Pri 1000 nm kjer kamera vidi zemlja/atmosfera bolj slabo kaj oddaja. Smo se doma veliko ukvarjali z IR sprejemniki, ki zaznavajo ravno v tem območju. Ponoči je bla pratično ena velika nula.
Koliko atmosfera absorbira je odvisno le od števila molekul na površino. Oziroma produkta koncentracije snovi in dolžine po kateri potuje žarek. Zakon in njegova izpeljava. No smo veseli ker zakon pravi da je delež absorbirane svetlobe funkcija 1 - e-c.
Kaj se zgodi z absorbirano energijo? V toploto gre... kolk se naprej/nazaj izseva nebi vedel povedat. Niti v katerem spektru. Ok zdi se mi da večina v IR območju.
Sem pa (končno) našel koeficiente absorbije za posamezne pline in bom enkrat malo poračunal koliko svetlobe absorbira tale naš CO2. Klik, pa potem klik na spectral databases.
Glede tistega da recimo IR svetloba lažje potuje v eno kot v drugo smer me še ni noben prepričal - nisem videl nobene matematike. Če se ne motim sta imela Gundolf in Luka nekaj za povedati o tem?
Koliko atmosfera absorbira je odvisno le od števila molekul na površino. Oziroma produkta koncentracije snovi in dolžine po kateri potuje žarek. Zakon in njegova izpeljava. No smo veseli ker zakon pravi da je delež absorbirane svetlobe funkcija 1 - e-c.
Kaj se zgodi z absorbirano energijo? V toploto gre... kolk se naprej/nazaj izseva nebi vedel povedat. Niti v katerem spektru. Ok zdi se mi da večina v IR območju.
Sem pa (končno) našel koeficiente absorbije za posamezne pline in bom enkrat malo poračunal koliko svetlobe absorbira tale naš CO2. Klik, pa potem klik na spectral databases.
Glede tistega da recimo IR svetloba lažje potuje v eno kot v drugo smer me še ni noben prepričal - nisem videl nobene matematike. Če se ne motim sta imela Gundolf in Luka nekaj za povedati o tem?
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
snow ::
@ Luka
Zakaj se bi morala koncentracija pri nižjih plasteh poznati bolj kot pri višjih?
Pri nizkih plasteh, bi se morala koncentracija veliko veliko bolj poznat.
Sej smo že ugotovili da ko je enkrat foton dovolj visoko, beži (skoraj) le še navzven. Pač veliko manj atomov ki bi ga absorbirali, ter tako imeli skoraj 50% možnosti da go usmirijo spet navzdol ima nad sabo kot pod-sabo).
Zakaj se bi morala koncentracija pri nižjih plasteh poznati bolj kot pri višjih?
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
TESKAn ::
Koncentracija 1m nad tlemi ni isto, kot koncentracija 10km nad tlemi. Vsaj če gledamo v ppm ali procentih, boš imel v 1m3 zraka 1m nad tlemi veliko več co2ja (količinsko), kot 10km nad tlemi. In če imaš nad sabo 10 molekul, pod sabo pa 1000 molekul - v katero smer je večja verjetnost, da prideš skozi in ne trčiš v molekulo, ki te potem lahko vrže v nasprotno smer?
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Luka Percic ::
Zakaj se bi morala koncentracija pri nižjih plasteh poznati bolj kot pri višjih?
Ker (imo zaenkrat, da vidim če kdo argumentirano razsuje) obstaja precej večja verjetnost, da se bo foton izsevan iz zemlje, "odbil"(torej sprejel in random oddal) nazaj na zemljo.
Tako malo po domače; če razdelimo na neke nedeljive plasti (debele eno molekulo co2-ja recimo). Foton ki se bo absorbiral v prvi plasti nad zemljo ima praktično 50% možnosti da se vrne. Isto velja za vse druge plasti. Zdej je pa treba pogledat kakšna je možnost da se bo foton absorbiral. In le ta, z višino pada, saj število molekul na kubični meter pada(ane?) Že zaradi pritiska. Zato se možnost za absorbcijo z višjimi plastmi manjša. Po kakšni formuli, jaz nevem (gundolf je menda nekej govoru o absolutni razporeditvi co2 molekul, upam da je bil podatek na prostorsko enoto), ampak se.
Torej če se random zdej v nekem času sprehodimo skozi plasti, bomo ugotovili, naprimer, da v povprečju naredimo navzdol 1 enoto poti, navzgor pa 1,0000002 enote. Kar v povprečju pomeni, da se premikamo povprečno po času za 0,0000002 plasti na časovno enoto navzgor.
Ta številka je seveda izmišljena, in je tam zgolj za ilustracijo. Je pa jasno da če koncentracija atomov na prostorninsko enoto po višini pada, torej se ta "povprečna hitrost gibanja fotonov skozi plasti" veča.
Je pa najbrž odvisna tudi od tega, povprečno skozi koliko enakih(idealiziranje) plasti se foton prebije.
Vem da hočeš formulo, ampak jaz ti je nemorem dati, pa tudi usmeriti te ne morem.
Sem pa praktično prepričan da se pri tem ne motim.
A se?
snow ::
@ TESKAn
Mi je jasno, da koncentracija pada. Sej sem par postov nazaj povedal na kateri višini smo na polovici molekul. Ne vem od kje si ti sedaj dobil različno število molekul - to ni bilo moje vprašanje. Jaz pravim, da je verjetnost trka odvisna le od števila molekul in ne od njegove razporeditve. Celokupnega števila molekul.
Mi je jasno, da koncentracija pada. Sej sem par postov nazaj povedal na kateri višini smo na polovici molekul. Ne vem od kje si ti sedaj dobil različno število molekul - to ni bilo moje vprašanje. Jaz pravim, da je verjetnost trka odvisna le od števila molekul in ne od njegove razporeditve. Celokupnega števila molekul.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
gani-med ::
Verjetnost trkov je seveda odvisna tudi od razporeditve molekul po prostoru. Če nekaj molekul razporediš po celem osončju, bo manjša verjetnost trkov, kot, če imaš isto število molekul zaprto v eni majhni škatlici.
Če pa enako število molekul nagnetemo v spodnjem delu iste posode, je večja verjetnost, da bo prišlo do trka v spodnjem delu, kot v zgornjem zaradi večje gostote molekul.
Če pa enako število molekul nagnetemo v spodnjem delu iste posode, je večja verjetnost, da bo prišlo do trka v spodnjem delu, kot v zgornjem zaradi večje gostote molekul.
CO2 is the elixir of life.
gani-med ::
Različni materiali različno absorbirajo različne spektre sevanja.
Z omenjenim kalkulatorjem je mogoče pregledati natančnejše vrednosti za različne pline.
Ob tem se je dobro spomniti, da pomeni IR spekter mnogo mnogo širši od vidnega (optičnega) spektra.
Kadar se omenja IR bi bilo zato dobro navesti tudi o katerm delu spektra (barvi) je govora.
Nenazadnje se tudi pri vidnem spektru, ki je mnogo ožji od IR, pogovarjamo o barvah.
Izdelovalci IR očal za gledanje v temi seveda niso tako butasti, da bi jih naredili občutljive tudi za tisti del spektra IR sevanja, v katerm največ sevajo tla, saj bi nas potem ta svetloba povsem zaslepila in ne bi videli ničesar drugega. Spekter izsevane IR "svetlobe" iz tal je podobno zaslepljujoč, kot tisti s Sonca. Tako tudi mora biti, saj to že vemo; kar se priseva s Sonca v tla, se mora v enaki količini s tal tudi izsevati nazaj v Vesolje.
Najpogostejša težava pri percepciji IR sevanja (tudi v tej temi) pa je v tem, ker s prostimi očmi tega sevanja ne moremo videti in zato govorimo kar nekaj na pamet, kakor se pač komu po subjektivnem občutku zdi.
Situacija je podobna, kot da bi se pogovarjali o duhovih, v katere nekatri verjamejo, drugi pa ne, videti jih pa itak nihče ne more.
Le da "IR duhovi" za razliko od duhov iz onostranstva tudi zares obstajajo in se jih da z IR metri tudi zaznati in količinsko točno izmeriti.
Z omenjenim kalkulatorjem je mogoče pregledati natančnejše vrednosti za različne pline.
Ob tem se je dobro spomniti, da pomeni IR spekter mnogo mnogo širši od vidnega (optičnega) spektra.
Kadar se omenja IR bi bilo zato dobro navesti tudi o katerm delu spektra (barvi) je govora.
Nenazadnje se tudi pri vidnem spektru, ki je mnogo ožji od IR, pogovarjamo o barvah.
Izdelovalci IR očal za gledanje v temi seveda niso tako butasti, da bi jih naredili občutljive tudi za tisti del spektra IR sevanja, v katerm največ sevajo tla, saj bi nas potem ta svetloba povsem zaslepila in ne bi videli ničesar drugega. Spekter izsevane IR "svetlobe" iz tal je podobno zaslepljujoč, kot tisti s Sonca. Tako tudi mora biti, saj to že vemo; kar se priseva s Sonca v tla, se mora v enaki količini s tal tudi izsevati nazaj v Vesolje.
Najpogostejša težava pri percepciji IR sevanja (tudi v tej temi) pa je v tem, ker s prostimi očmi tega sevanja ne moremo videti in zato govorimo kar nekaj na pamet, kakor se pač komu po subjektivnem občutku zdi.
Situacija je podobna, kot da bi se pogovarjali o duhovih, v katere nekatri verjamejo, drugi pa ne, videti jih pa itak nihče ne more.
Le da "IR duhovi" za razliko od duhov iz onostranstva tudi zares obstajajo in se jih da z IR metri tudi zaznati in količinsko točno izmeriti.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
> Če pa enako število molekul nagnetemo v spodnjem delu iste posode, je večja verjetnost, da bo prišlo do trka v spodnjem delu, kot v zgornjem zaradi večje gostote molekul.
Točno, Ganimed. Se pa ta asimetrija v primeru random walka, ki ga izvajajo IR fotoni, samo še povečuje. IR foton, kakor da se je usedel na tobogan. Na tobogan, kakršnega bi za sabo vleklo transportno letalo z odprtimi tazadnjimi vrati. Smo videli v akcijskih muvijih, da ko prideš preveč nekam dol (v primeru fotonov pa gor), težko splezaš nazaj.
Točno, Ganimed. Se pa ta asimetrija v primeru random walka, ki ga izvajajo IR fotoni, samo še povečuje. IR foton, kakor da se je usedel na tobogan. Na tobogan, kakršnega bi za sabo vleklo transportno letalo z odprtimi tazadnjimi vrati. Smo videli v akcijskih muvijih, da ko prideš preveč nekam dol (v primeru fotonov pa gor), težko splezaš nazaj.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Thomas ::
> Spekter izsevane IR "svetlobe" iz tal je podobno zaslepljujoč, kot tisti s Sonca.
Tisti s tal je bolj svetel, kot tisti z nočnega neba. Tisti z nočnega neba je medel v primeri s tistim s tal gor.
Tisti s tal je bolj svetel, kot tisti z nočnega neba. Tisti z nočnega neba je medel v primeri s tistim s tal gor.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Če ju primerjamo po količini prenešene energije, morata biti oba spektra izsevane "svetlobe", tako tisti s Sonca, kot tisti s tal, enako "zaslepljujoča"
edit:
Seveda se razume, da časovno nista enako razporejena. Podnevi je več sončnega, ponoči pa več talnega sevanja.
edit:
Seveda se razume, da časovno nista enako razporejena. Podnevi je več sončnega, ponoči pa več talnega sevanja.
CO2 is the elixir of life.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: gani-med ()
Thomas ::
Podnevi je nebo bolj svetlo, ponoči pa tla. Gledajoč v vseh spektrih.
Ja, integracija po obeh, po vseh valovnih dolžinah, po celem dolgem času, pa mora res dati enak rezultat.
Ja, integracija po obeh, po vseh valovnih dolžinah, po celem dolgem času, pa mora res dati enak rezultat.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Gundolf ::
Oh kok se da tule nasmejat. Do ušes pravzaprav. Kako otroci mislijo da obvladajo fiziko in kako iščejo dokaze (pri katerem so seveda ravno prav pristranski) s plašnicami čez oči. Ok, dosti poetike. Bom šel malo po random komentirat.
da začnem pri teh strašnih 'kotanjah' ali karšenkoli izraz že uporabljate. "Kaj češ tu spregledat" kot je rekel Luka oz. "Poglejte si vsaj slikce" kot je rekel Azrael. Jaz bi dodal še "Preberite si za vraga vsaj delček strani, vsaj poiščite po ključnih besedah in preberite bistvo, preden tumbate. Torej iz Thomasove povezave:
Kje se nahajajo te ogromne koncentracije? Le v zelo navpičnih in zavetrnih luknjah. Ker slikice naj torej gledamo, da bomo videli ta področje z večjo koncentracijo? Nobene od podanih, ker ta koncentracija ne velja za celotno dolino/kotanjo. Ok, koncentracija je v takih kotlinah komot višja od povprečne 380ppm (ker je en velik izvor tega plina), če je izvor velik je zelo verjetno kje okoli 500ppm, ampak prave cifre tu na vašo žalost ne piše. In kako visoko gre ta višja koncentracija? 5km, da pridemo do polovice atmosfere? Vsaj 1 km? Ja, potem pa svizec zavije čokolado...
Drugače mi je pa všeč, kako je imagodei odgovoril na to 'povišano koncentracijo'. :)
Glede na to, kakšen učinek ima lokalno višja koncentracija pa takole: 33°, kolikor dodajo k temperaturi površja toplogredni plini, je globalna številka. Lokalna je pač odvisna od lokacije, nekje je več, nekje manj. In sigurno toplogrednost neba nad lokacijo ni dominanten faktor pri določanju temperature. Prevelika odstopanja v bližnjih lokacijah se bodo pač izenačila z vetrom. Da tega, da se odstopanja izenačujejo že preko radiacije v horizontalni smeri raje sploh ne omenjam. Torej lokalni efekt je končno neka količina, ki se je pa res ne da kar takole na hitro poračunat.
Ampak samo tako, še enkrat v ponovitev globalne številke (da vas še malo zmedem ;)):
če bi odstranili vso vodno paro iz ozračja (oblake pa pustili), bi padel toplogredni efekt za 36%. Če bi celoten ogljikov dioksid, bi padel za 9%. Če bi odstranili le oblake (pustili bi vodno paro), bi padel za 16%. Če bi odstranili vso vodno paro in vse oblake, bi padel za 66%.
da začnem pri teh strašnih 'kotanjah' ali karšenkoli izraz že uporabljate. "Kaj češ tu spregledat" kot je rekel Luka oz. "Poglejte si vsaj slikce" kot je rekel Azrael. Jaz bi dodal še "Preberite si za vraga vsaj delček strani, vsaj poiščite po ključnih besedah in preberite bistvo, preden tumbate. Torej iz Thomasove povezave:
After a continuous and large snow fall, a well surrounding the base of the tree will develop and trap any CO2 being released through the ground. Wells have been observed as deep as six feet and two to three feet more in diameter surrounding the tree. (Personal observations, May 2006) By disturbing the unstable snow around the well, someone may fall into a highly concentrated CO2 pit and being overcome in seconds.
Kje se nahajajo te ogromne koncentracije? Le v zelo navpičnih in zavetrnih luknjah. Ker slikice naj torej gledamo, da bomo videli ta področje z večjo koncentracijo? Nobene od podanih, ker ta koncentracija ne velja za celotno dolino/kotanjo. Ok, koncentracija je v takih kotlinah komot višja od povprečne 380ppm (ker je en velik izvor tega plina), če je izvor velik je zelo verjetno kje okoli 500ppm, ampak prave cifre tu na vašo žalost ne piše. In kako visoko gre ta višja koncentracija? 5km, da pridemo do polovice atmosfere? Vsaj 1 km? Ja, potem pa svizec zavije čokolado...
Drugače mi je pa všeč, kako je imagodei odgovoril na to 'povišano koncentracijo'. :)
Glede na to, kakšen učinek ima lokalno višja koncentracija pa takole: 33°, kolikor dodajo k temperaturi površja toplogredni plini, je globalna številka. Lokalna je pač odvisna od lokacije, nekje je več, nekje manj. In sigurno toplogrednost neba nad lokacijo ni dominanten faktor pri določanju temperature. Prevelika odstopanja v bližnjih lokacijah se bodo pač izenačila z vetrom. Da tega, da se odstopanja izenačujejo že preko radiacije v horizontalni smeri raje sploh ne omenjam. Torej lokalni efekt je končno neka količina, ki se je pa res ne da kar takole na hitro poračunat.
Ampak samo tako, še enkrat v ponovitev globalne številke (da vas še malo zmedem ;)):
če bi odstranili vso vodno paro iz ozračja (oblake pa pustili), bi padel toplogredni efekt za 36%. Če bi celoten ogljikov dioksid, bi padel za 9%. Če bi odstranili le oblake (pustili bi vodno paro), bi padel za 16%. Če bi odstranili vso vodno paro in vse oblake, bi padel za 66%.
Gundolf ::
Še komentar za bolj nazaj:
>>Zdej ko ste razložili da grda atmosfera hladi Zemljo s tem da odbija in absorbira Sončno sevanje, me zanima kaj taista grda atmosfera naredi z Zemljinim sevanjem.
> NIč drugega, kot, da se ta malenkost počasneje izseva.
Azrael, tu nisi čisto nič povedal. Bolj osnove prosim, želim razumet kako razmišljaš. A površje torej zaradi atmosfere po tvoje manj seva?
>>Zdej ko ste razložili da grda atmosfera hladi Zemljo s tem da odbija in absorbira Sončno sevanje, me zanima kaj taista grda atmosfera naredi z Zemljinim sevanjem.
> NIč drugega, kot, da se ta malenkost počasneje izseva.
Azrael, tu nisi čisto nič povedal. Bolj osnove prosim, želim razumet kako razmišljaš. A površje torej zaradi atmosfere po tvoje manj seva?
Thomas ::
Link.
Po domače rečeno, topleje ni, koncentracije CO2 so pa bistveno povečane. Rastlinam pa paše.
We investigated the carbon supply status in species-rich mediterranean plant communities growing in a bowl-shaped 1-ha ldquoCO2 springrdquo area near Sienna, Italy. A geothermic ldquolime-kilnrdquo has provided these communities, for as long as historical records are available, with pure CO2 that mixes with ambient air at canopy level to daytime means of 500–1000 ppm CO2. Immediately outside the spring area similar plant communities are growing on similar substrate, and in the same climate, but under ca. 355 ppm CO2. We found no evidence that plants in the CO2 spring area grow faster, flower earlier or become larger. However, we found very large differences in tissue quality among the 40 species studied inside and outside the spring area. Depending on weather conditions, the mean concentration of total non-structural carbohydrates (TNC, sugars and starch) in leaves of herbaceous plants was 38–47% higher in the spring area.
Po domače rečeno, topleje ni, koncentracije CO2 so pa bistveno povečane. Rastlinam pa paše.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Azrael ::
>Bolj osnove prosim;
OK, malo drugačen primer, off topic jasno.
Zima. Skuhaš čaj (dovedeš energijo), ko čaj zavre (ali pa ga samo preveč pogrel), pisker potegneš s štedilnika (ne dovajaš več energije) in ga postaviš v mrzlo vežo. Sedaj imaš recimo 2 možnosti:
1. Piskru s čajem vzameš dol pokrovko - čaj se ohladi relativno hitro
2. Na piskru s čajem pustiš pokrovko - čaj se ohladi počasneje kot v prvem primeru
Sedaj, da smo on topic se čaj zamenja s površjem Zemlje, štedilnik s Soncem, vežo z mrzlim Vesoljem v katero pride čaj aka ozračje zaradi rotacije Zemlje. Primera s pokrovko ali brez nje pa z ozračjem v katerem varira vlažnost.
Pokrovka aka zračna vlaga ni dovedla nič energije, samo upočasnila je ohlajanje. Zato tudi primerjave z Venero in Zemljo niso na mestu, saj je dan na Veneri mnogo daljši.
Pri zračni vlažnosti se njegova "pokrovka" opazno pozna, pri CO2 pa kot nalašč nič, kot nič, ne glede kakšna je koncentracija.
OK, malo drugačen primer, off topic jasno.
Zima. Skuhaš čaj (dovedeš energijo), ko čaj zavre (ali pa ga samo preveč pogrel), pisker potegneš s štedilnika (ne dovajaš več energije) in ga postaviš v mrzlo vežo. Sedaj imaš recimo 2 možnosti:
1. Piskru s čajem vzameš dol pokrovko - čaj se ohladi relativno hitro
2. Na piskru s čajem pustiš pokrovko - čaj se ohladi počasneje kot v prvem primeru
Sedaj, da smo on topic se čaj zamenja s površjem Zemlje, štedilnik s Soncem, vežo z mrzlim Vesoljem v katero pride čaj aka ozračje zaradi rotacije Zemlje. Primera s pokrovko ali brez nje pa z ozračjem v katerem varira vlažnost.
Pokrovka aka zračna vlaga ni dovedla nič energije, samo upočasnila je ohlajanje. Zato tudi primerjave z Venero in Zemljo niso na mestu, saj je dan na Veneri mnogo daljši.
Pri zračni vlažnosti se njegova "pokrovka" opazno pozna, pri CO2 pa kot nalašč nič, kot nič, ne glede kakšna je koncentracija.
Nekoč je bil Slo-tech.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Azrael ()
imagodei ::
Thomas:
>Ko so vas tako polna usta sevanja iz ledenega zraka nad nami, ki da nas greje,
>bi lahko isto sklepali tudi za sneg. Sej tudi seva IR, CO2 ga pa lovi, ane?
>
>Bodite dosledni!
>
>Ampak ves CO2, ki se nahaja tam okoli, ni videti da bi kaj ogrel pokrajino.
>Po takoimenovanem "mehanizmu tople grede".
LukaVeliki:
>Zdej morate nujno pokazata da se sneg tam veselo topi, ali pa nehat
> z to bedarijo.
Dajte nehat s temi strawmani... Ne zdaj cele fizike stran vreč, zato ker se vam zdi, da ste našli nek primer, ki nujno pojasni netoplogrednost CO2.
Toplotno sevanje je samo ena oblika gretja. Kdo pa pravi, da IR sevanje iz snega tako hudo ogreje CO2, da ta potem lahko nazaj greje sneg?
Tukaj eni stalno (zanalašč, da lahko stalno hodite ven s strawman argumenti) mešate trenutno vreme s klimo. Ne vem, no, saj imamo v Sloveniji tudi sneg po par mesecev, pa tudi sonce nanj sije... Alpske doline, nam vsem znani Tamar - tam ni prav nič čudnega, če se sneg, ki je padel sredi decembra, obdrži do sredine pomladi. Zanimivo, da se severno od Tamarja, na pobočjih nad Podkorenom, sneg zelo hitro stopi... Pa gre samo za nekaj sto metrov zračne razdalje (OK, mogoče dva kilometra). Kateri vrag je pa potem tukaj na delu? Menda ja ne CO2?
Manj sonca, mogoče? Mrzli veter iz vrhov Julijcev?
A vama je mogoče prišlo na um, da je mogoče celo področje tam okoli (iz tistih slik) izjemno mrzlo in sicer zaradi preprosto zaradi klasičnih vremenskih pojavov? V sliko nekega področja in letnega časa, za katerega je značilen sneg v zimskih dneh, hočeta pripeljat par 10 metrov debelo odejo CO2 in krakat o tem, kako je to dokaz, da CO2 ne deluje toplogredno - to ne pomeni, da jaz trdim, da deluje, pomeni pa, da se pretepata s slamnatimi strašili. Mene pak ne čudi, da ima neko področje v zimskih časih, ko je noč kratka, Sončeva moč pa oslabljena zaradi nizkega vpadnega kota, snežno odejo tudi več mesecev.
Kam CO2 oddaja svojo toploto v takšnih pogojih in na kateri način (konvekcija, toplotno sevanje...), je stvar več kilometrov mrzlega zraka in vremenskih pojavov v tistem letnem času - če iz Julijcev skozi Tamar potegne sredi noči leden veter, je lahko tam milijardo ton CO2, pa se bo še vedno ohladil. Če CO2 sprejema IR sevanje od snega, ga prav zlahka s konvekcijo oddaja več kilometrov debeli mrzli plasti zraka, ki leži nad njim.
Do roba troposfere je pa še daleč. Skratka, ne banalizirajta toplih dni v DV ali dolgotrajnega obstoja snega v Sierra Nevadi na nekaj 10 m ali 100 metrov debel plašč zraka nad tlemi. Ohlajanje, raztezanje, krčenje, gretje zračnih mas ter kondenzacija vodne pare se dogaja v več kilometrskem pasu troposfere. Sama atmosfera pa je debela gladko 100 km.
Vreme je sigurno odvisno od klime - DV ima pač zaradi okoliške klime (ki je posledica geografskih pogojev) zelo stabilno vreme. Ampak, vidva, Thomas in LukaVeliki, vztrajno mešata vremenske razmere z globalno klimo. Bistveno napako pa delata ravno v tem, ker se osredotočata na par 10-100m debel plašč zraka nad tlemi, namesto da bi končno pogledala celo sliko in morda podala neke izračune, ki bi na globalnem nivoju potrdila vajina stališča...
Pa da ne bo pomote: jaz jih ne znam podat, bi jih pa rad videl. Jaz še vedno želim verjeti, da se spremembe globalne povprečne temperature dogajajo (IN SE DOGAJAJO, MIMO TEGA SMO ŽE DAVNO PRIŠLI) kot posledica naravnega nihanja. Želim verjeti, da ima človek pri tem izjemno majhen vpliv, če že sploh kakšnega in trenutno še vedno stojim na poziciji, da je zapravljanje denarja za Kyoto popolna izguba. Ampak dajmo se pogovarjat z argumenti, ne pa delovanja mravljišča pojasnjevat z opazovanjem ene mravlje, ki je povrh vsega morda celo defektna.
>Ko so vas tako polna usta sevanja iz ledenega zraka nad nami, ki da nas greje,
>bi lahko isto sklepali tudi za sneg. Sej tudi seva IR, CO2 ga pa lovi, ane?
>
>Bodite dosledni!
>
>Ampak ves CO2, ki se nahaja tam okoli, ni videti da bi kaj ogrel pokrajino.
>Po takoimenovanem "mehanizmu tople grede".
LukaVeliki:
>Zdej morate nujno pokazata da se sneg tam veselo topi, ali pa nehat
> z to bedarijo.
Dajte nehat s temi strawmani... Ne zdaj cele fizike stran vreč, zato ker se vam zdi, da ste našli nek primer, ki nujno pojasni netoplogrednost CO2.
Toplotno sevanje je samo ena oblika gretja. Kdo pa pravi, da IR sevanje iz snega tako hudo ogreje CO2, da ta potem lahko nazaj greje sneg?
Tukaj eni stalno (zanalašč, da lahko stalno hodite ven s strawman argumenti) mešate trenutno vreme s klimo. Ne vem, no, saj imamo v Sloveniji tudi sneg po par mesecev, pa tudi sonce nanj sije... Alpske doline, nam vsem znani Tamar - tam ni prav nič čudnega, če se sneg, ki je padel sredi decembra, obdrži do sredine pomladi. Zanimivo, da se severno od Tamarja, na pobočjih nad Podkorenom, sneg zelo hitro stopi... Pa gre samo za nekaj sto metrov zračne razdalje (OK, mogoče dva kilometra). Kateri vrag je pa potem tukaj na delu? Menda ja ne CO2?
Manj sonca, mogoče? Mrzli veter iz vrhov Julijcev?
A vama je mogoče prišlo na um, da je mogoče celo področje tam okoli (iz tistih slik) izjemno mrzlo in sicer zaradi preprosto zaradi klasičnih vremenskih pojavov? V sliko nekega področja in letnega časa, za katerega je značilen sneg v zimskih dneh, hočeta pripeljat par 10 metrov debelo odejo CO2 in krakat o tem, kako je to dokaz, da CO2 ne deluje toplogredno - to ne pomeni, da jaz trdim, da deluje, pomeni pa, da se pretepata s slamnatimi strašili. Mene pak ne čudi, da ima neko področje v zimskih časih, ko je noč kratka, Sončeva moč pa oslabljena zaradi nizkega vpadnega kota, snežno odejo tudi več mesecev.
Kam CO2 oddaja svojo toploto v takšnih pogojih in na kateri način (konvekcija, toplotno sevanje...), je stvar več kilometrov mrzlega zraka in vremenskih pojavov v tistem letnem času - če iz Julijcev skozi Tamar potegne sredi noči leden veter, je lahko tam milijardo ton CO2, pa se bo še vedno ohladil. Če CO2 sprejema IR sevanje od snega, ga prav zlahka s konvekcijo oddaja več kilometrov debeli mrzli plasti zraka, ki leži nad njim.
Do roba troposfere je pa še daleč. Skratka, ne banalizirajta toplih dni v DV ali dolgotrajnega obstoja snega v Sierra Nevadi na nekaj 10 m ali 100 metrov debel plašč zraka nad tlemi. Ohlajanje, raztezanje, krčenje, gretje zračnih mas ter kondenzacija vodne pare se dogaja v več kilometrskem pasu troposfere. Sama atmosfera pa je debela gladko 100 km.
Vreme je sigurno odvisno od klime - DV ima pač zaradi okoliške klime (ki je posledica geografskih pogojev) zelo stabilno vreme. Ampak, vidva, Thomas in LukaVeliki, vztrajno mešata vremenske razmere z globalno klimo. Bistveno napako pa delata ravno v tem, ker se osredotočata na par 10-100m debel plašč zraka nad tlemi, namesto da bi končno pogledala celo sliko in morda podala neke izračune, ki bi na globalnem nivoju potrdila vajina stališča...
Pa da ne bo pomote: jaz jih ne znam podat, bi jih pa rad videl. Jaz še vedno želim verjeti, da se spremembe globalne povprečne temperature dogajajo (IN SE DOGAJAJO, MIMO TEGA SMO ŽE DAVNO PRIŠLI) kot posledica naravnega nihanja. Želim verjeti, da ima človek pri tem izjemno majhen vpliv, če že sploh kakšnega in trenutno še vedno stojim na poziciji, da je zapravljanje denarja za Kyoto popolna izguba. Ampak dajmo se pogovarjat z argumenti, ne pa delovanja mravljišča pojasnjevat z opazovanjem ene mravlje, ki je povrh vsega morda celo defektna.
- Hoc est qui sumus -
Gundolf ::
Azrael, nisem te prosil za primer, prosil sem da razložiš tvoje razumevanje atmosfere. Kot drugo me ne zanima nihanje dan noč ampak če lahko poglej na celo sliko vsaj čez cel dan ali pa čez celo leto. V smislu toplotnih tokov ali pa kar količine energije, ki se preteče v enem dnevu/letu.
Ampak bom vseeno komentiral tvoj primer. Prvi problem je ta, da delaš neke Torej, če želiš primerjavo z Zemljino atmosfero naredi takole. Najprej vzameš posodo brez pokrovke (simuliraš Zemljo brez atmosfere). Pol ure imaš vodo na štedilniku, za pol ure jo umakneš na hladno, potem pa ponoviš postopek. Pa recimo, da voda ne povre, for the sake of the argument. Zdej ponoviš poskus s pokrito posodo (dodana atmosfera). V katerem od poskusov bo voda na splošno toplejša? Pa recimo da meriš temperaturo tik preden posodo odstaviš in tik preden posodo spet postaviš nad ogenj in to šele po nekaj iteracijah, tako da se temperaturi ustalita.
Ampak, kot sem rekel, to ni to kar jaz sprašujem. Mene zanima stališče ljudi, ki ne verjamejo v toplogredni efekt. Menite, da atmosfera v povprečju odbija in absorbira Sončevo sevanje in s tem efektivno povzroči, da je temperatura na površju nižja. Right? Ampak kaj pa atmosfera stori s sevanjem, ki izvira iz površja? Ga enostavno prepusti skozi? Ga absorbira in potem izseva v vesolje?
Jaz si lahko predstavljam vašo logiko le takole: atmosfera nekaj sevanja iz površja absorbira, nekaj ga prepusti direkt v vesolje. Enako količino kot absorbira izseva v vesolje (to je edini način, da se količina energije ohranja in se torej nobena stvar ne greje ali hladi, kar seveda velja za obdobje enega dneva/leta). A je to ok?
Ampak bom vseeno komentiral tvoj primer. Prvi problem je ta, da delaš neke Torej, če želiš primerjavo z Zemljino atmosfero naredi takole. Najprej vzameš posodo brez pokrovke (simuliraš Zemljo brez atmosfere). Pol ure imaš vodo na štedilniku, za pol ure jo umakneš na hladno, potem pa ponoviš postopek. Pa recimo, da voda ne povre, for the sake of the argument. Zdej ponoviš poskus s pokrito posodo (dodana atmosfera). V katerem od poskusov bo voda na splošno toplejša? Pa recimo da meriš temperaturo tik preden posodo odstaviš in tik preden posodo spet postaviš nad ogenj in to šele po nekaj iteracijah, tako da se temperaturi ustalita.
Ampak, kot sem rekel, to ni to kar jaz sprašujem. Mene zanima stališče ljudi, ki ne verjamejo v toplogredni efekt. Menite, da atmosfera v povprečju odbija in absorbira Sončevo sevanje in s tem efektivno povzroči, da je temperatura na površju nižja. Right? Ampak kaj pa atmosfera stori s sevanjem, ki izvira iz površja? Ga enostavno prepusti skozi? Ga absorbira in potem izseva v vesolje?
Jaz si lahko predstavljam vašo logiko le takole: atmosfera nekaj sevanja iz površja absorbira, nekaj ga prepusti direkt v vesolje. Enako količino kot absorbira izseva v vesolje (to je edini način, da se količina energije ohranja in se torej nobena stvar ne greje ali hladi, kar seveda velja za obdobje enega dneva/leta). A je to ok?
Gundolf ::
Thomas> Po domače rečeno, topleje ni, koncentracije CO2 so pa bistveno povečane. Rastlinam pa paše.
Koncentracije so višje 2-3x tam do višine krošenj. Koliko to znese na celotno atmosfero? 1% povišanje ali manj? Koliko višjo temperaturo torej ti pričakuješ pod stolpcem zraka, v katerem je morda 1% več CO2 kot v povprečnem stolpcu zraka?
Ampak povej še kaj si hotel povedat s prvim linkom (s tistim zraven katerega si pripisal "Da si nauš kej naredu, Gundolf!"). Ker jaz pa v podanem članku ne vidim nič zanimivega oz. mi ni jasno na kj sploh namiguješ.
Koncentracije so višje 2-3x tam do višine krošenj. Koliko to znese na celotno atmosfero? 1% povišanje ali manj? Koliko višjo temperaturo torej ti pričakuješ pod stolpcem zraka, v katerem je morda 1% več CO2 kot v povprečnem stolpcu zraka?
Ampak povej še kaj si hotel povedat s prvim linkom (s tistim zraven katerega si pripisal "Da si nauš kej naredu, Gundolf!"). Ker jaz pa v podanem članku ne vidim nič zanimivega oz. mi ni jasno na kj sploh namiguješ.
Luka Percic ::
To je dosedaj najbolj izoliran sistem, ki nam pokaže, da precej višja koncentraciji ki je sami nebomo nikoli napumpali, pa matrajmo se kolikor hočemo, ne vpliva zaznavno, niti podrazno pa ne katastrofalno.
Sedaj pa čakam da se nekdo spravi merit stvar v izoliranih okoljih.
Torej da vzame izolirano posododo in za vsako zasimulira pritisk, koncentracijo plinov, ter sončev tok, ter izmeri kako in katere ferkvence so se podale skozi. To naj počne za celotno atmosfero (po višini- spreminja pogoje, ter podaja takšen tok kot je od prejšnje plasti ostal(čimveč ferkvenc- spekter čimbolj podoben sončnemu))
To kar sem opisal, bi stalo precej manj kot veliko dosedanjih raziskav, in bi nam dokončno lahko povedalo kaj se dogaja z tokom če se poveča koncentracija co2, pri različnih višinah.
Dosedanji podatki so tako tako. V najbolj izoliranih sistemih pa zadeva ne špila. Čas je za popolnoma izoliran sisem- če pokaže katastrofalno segrevanje, postanem kyoto fanatik. Ok?
Zame je zadeva rešena. Dovolj kaže na-to da je co2 grožnja- le mit.
Nasvidenje do naslednjih empiričnih dokazov!
Sedaj pa čakam da se nekdo spravi merit stvar v izoliranih okoljih.
Torej da vzame izolirano posododo in za vsako zasimulira pritisk, koncentracijo plinov, ter sončev tok, ter izmeri kako in katere ferkvence so se podale skozi. To naj počne za celotno atmosfero (po višini- spreminja pogoje, ter podaja takšen tok kot je od prejšnje plasti ostal(čimveč ferkvenc- spekter čimbolj podoben sončnemu))
To kar sem opisal, bi stalo precej manj kot veliko dosedanjih raziskav, in bi nam dokončno lahko povedalo kaj se dogaja z tokom če se poveča koncentracija co2, pri različnih višinah.
Dosedanji podatki so tako tako. V najbolj izoliranih sistemih pa zadeva ne špila. Čas je za popolnoma izoliran sisem- če pokaže katastrofalno segrevanje, postanem kyoto fanatik. Ok?
Zame je zadeva rešena. Dovolj kaže na-to da je co2 grožnja- le mit.
Nasvidenje do naslednjih empiričnih dokazov!
snow ::
Nad 1 m2 je okoli 10000 kg zraka oziroma 344827 mol (M=29).
Od tega je CO2 103 mol (300 ppm) oziroma 4,55 kg.
Koliko je že imela kotanja višino in delež? 30%?
Če je kotanja visoka ene 10 m... je to ene 12 kg zraka, od tega je CO2 124 mol oziroma 5,46 kg. Vse na m2.
Od tega je CO2 103 mol (300 ppm) oziroma 4,55 kg.
Koliko je že imela kotanja višino in delež? 30%?
Če je kotanja visoka ene 10 m... je to ene 12 kg zraka, od tega je CO2 124 mol oziroma 5,46 kg. Vse na m2.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: snow ()
Thomas ::
No, CO2 nad 10 m je še tudi. Najmanj "normalna količina", ki je sicer v atmosferi.
Drugače rečeno, vsega skupaj VSAJ teh 9 kg na kvadratni meter, oziroma ene 700 ppm.
Pa je kakšna vročina?
Ni.
Še drugače povedano. Za mnogo manjše koncentracije že, nam Warmerji napovedujejo katastrofo.
Drugače rečeno, vsega skupaj VSAJ teh 9 kg na kvadratni meter, oziroma ene 700 ppm.
Pa je kakšna vročina?
Ni.
Še drugače povedano. Za mnogo manjše koncentracije že, nam Warmerji napovedujejo katastrofo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Gundolf ::
Citiram sebe:
> Ampak povej še kaj si hotel povedat s prvim linkom (s tistim zraven katerega si pripisal "Da si nauš kej naredu, Gundolf!"). Ker jaz pa v podanem članku ne vidim nič zanimivega oz. mi ni jasno na kj sploh namiguješ.
Torej na tole nočeš odgovorit? Ni nič zanimivega torej v tistem linku. Ok.
Luka> To je dosedaj najbolj izoliran sistem, ki nam pokaže, da precej višja koncentraciji ki je sami nebomo nikoli napumpali, pa matrajmo se kolikor hočemo, ne vpliva zaznavno, niti podrazno pa ne katastrofalno.
Pa kje ti vidiš precej višjo koncentracijo? A ste vsi nepismeni (vsaj v angleščini)? Sem citiral stavek, ki pove, da je zares visoka koncentracija (zdravju škodljiva) le v globokih luknjah v snegu, ponavadi onih ob drevesnih deblih, če je izvor ogljikovega dioksida v tleh. Thomas je potem našel podatek za eno pokrajino, kjer je do drevesnih krošenj koncentracija 500–1000 ppm. A razumeš ta podatek? Do 500 ppm bomo prišli do konca tega stoletja sigurno, po scenariju business as usual. Ampak 500 ppm čez celo atmosfero, ne čez spodnjih 10m.
Snow> Koliko je že imela kotanja višino in delež? 30%?
Imamo le podatek iz tega zadnjega Thomasovega linka. Ta je 500-1000 ppm (volumensko 0.05-0.1%) do višine krošenj. Za tiste prejšnje kotanje: "Wells have been observed as deep as six feet and two to three feet more in diameter surrounding the tree."
Edit: procenti
> Ampak povej še kaj si hotel povedat s prvim linkom (s tistim zraven katerega si pripisal "Da si nauš kej naredu, Gundolf!"). Ker jaz pa v podanem članku ne vidim nič zanimivega oz. mi ni jasno na kj sploh namiguješ.
Torej na tole nočeš odgovorit? Ni nič zanimivega torej v tistem linku. Ok.
Luka> To je dosedaj najbolj izoliran sistem, ki nam pokaže, da precej višja koncentraciji ki je sami nebomo nikoli napumpali, pa matrajmo se kolikor hočemo, ne vpliva zaznavno, niti podrazno pa ne katastrofalno.
Pa kje ti vidiš precej višjo koncentracijo? A ste vsi nepismeni (vsaj v angleščini)? Sem citiral stavek, ki pove, da je zares visoka koncentracija (zdravju škodljiva) le v globokih luknjah v snegu, ponavadi onih ob drevesnih deblih, če je izvor ogljikovega dioksida v tleh. Thomas je potem našel podatek za eno pokrajino, kjer je do drevesnih krošenj koncentracija 500–1000 ppm. A razumeš ta podatek? Do 500 ppm bomo prišli do konca tega stoletja sigurno, po scenariju business as usual. Ampak 500 ppm čez celo atmosfero, ne čez spodnjih 10m.
Snow> Koliko je že imela kotanja višino in delež? 30%?
Imamo le podatek iz tega zadnjega Thomasovega linka. Ta je 500-1000 ppm (volumensko 0.05-0.1%) do višine krošenj. Za tiste prejšnje kotanje: "Wells have been observed as deep as six feet and two to three feet more in diameter surrounding the tree."
Edit: procenti
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Gundolf ()
Thomas ::
Kaj naj rečem?
Visoka koncentracija pri tleh, ki naj se ne bi poznala po celi atmosferi???
Iz Zemlje izhajajoči CO2 se ne meša še v višje plasti, čeprav je "well mixed gas", sicer???
Tako, da koncentracije CO2 v tistih krajih niso večje???
Ker je potem višje manj CO2, kot druggje???
[edit - odstranjen neprimeren del]
Visoka koncentracija pri tleh, ki naj se ne bi poznala po celi atmosferi???
Iz Zemlje izhajajoči CO2 se ne meša še v višje plasti, čeprav je "well mixed gas", sicer???
Tako, da koncentracije CO2 v tistih krajih niso večje???
Ker je potem višje manj CO2, kot druggje???
[edit - odstranjen neprimeren del]
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: perci ()
snow ::
To je res taka fajna. CO2 se meri na par lokacijah po svetu, predvideva se da je volumski delež do 100 km praktično enak... pa ni niti med posameznimi kraji po svetu. Sem pa tja kak balon gor spustijo.
A proizvodnja CO2 (poraba nafte predvsem?) in porast količine CO2 v ozračju štimata?
A proizvodnja CO2 (poraba nafte predvsem?) in porast količine CO2 v ozračju štimata?
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
Thomas ::
Pravijo, da "Narava sponzorira naše emisije z dodatnim povečanim ponorom CO2, kje pa to je, pa ni znano in so potrebne dodatne raziskave".
Ker naj bi se v zraku nabiralo vseeno ene 50% manj CO2, kot ga mi spumpamo gor.
Seveda o lokalnih variacijah ne govorijo kaj prida, ker to takoj v prah vrže njihovo glavno podmeno, da z mau več CO2 pa posledično pritisne huda vročina.
Ker naj bi se v zraku nabiralo vseeno ene 50% manj CO2, kot ga mi spumpamo gor.
Seveda o lokalnih variacijah ne govorijo kaj prida, ker to takoj v prah vrže njihovo glavno podmeno, da z mau več CO2 pa posledično pritisne huda vročina.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: perci ()
Gundolf ::
> To je res taka fajna. CO2 se meri na par lokacijah po svetu, predvideva se da je volumski delež do 100 km praktično enak... pa ni niti med posameznimi kraji po svetu. Sem pa tja kak balon gor spustijo.
A morda dvomiš tudi o porazdelitvi kisika in dušika? Mogoče bi blo treba na vsake par let jih zmert, da se prepričamo, da sta res lepo pomešana po celi atmosferi?
> A proizvodnja CO2 (poraba nafte predvsem?) in porast količine CO2 v ozračju štimata?
Emisije CO2 bi bile zadosti za dvakrat večje povečanje koncentracije. Če se ponori ne bi povečali. To torej štima.
A morda dvomiš tudi o porazdelitvi kisika in dušika? Mogoče bi blo treba na vsake par let jih zmert, da se prepričamo, da sta res lepo pomešana po celi atmosferi?
> A proizvodnja CO2 (poraba nafte predvsem?) in porast količine CO2 v ozračju štimata?
Emisije CO2 bi bile zadosti za dvakrat večje povečanje koncentracije. Če se ponori ne bi povečali. To torej štima.