Slovenske parlamentarne volitve 2018

looser je 13. feb 2018 ob 17:38 izjavil:

Upam, da te kdo prej dokončno ustavi, preden ti začneš svoj napovedan krvav pohod.

poweroff je 13. feb 2018 ob 10:09 izjavil:

Ko berem tole temo, imam samo en komentar.

Za obisk urgentne psihiatrične ambulante ni čakalne dobe.

Tako da - kar pogumno...

jype je 13. feb 2018 ob 18:34 izjavil:

Tudi meni ne bo nič težko potegnit s proletariatom, ko bo šlo zares. Konec koncev se vi delate norca iz njih, ko jim pravite, da bo zasebno zdravstvo bolj učinkovito. Saj niso slepi, pa internet tudi imajo.

Smrekar1 je 13. feb 2018 ob 08:10 izjavil:

Zato, ker je to edini način kako razdeliš oblast med politike (ki jim je interes ostati na oblasti) in med bogate (ki jim je interes služiti). Ker je bogatih premalo, da bi vedno znova izvolili iste obraze morajo politiki skrbeti za interese bogatih in za interese vseh ostalih.

Smrekar1 je 13. feb 2018 ob 08:10 izjavil:

Alternativa, ki jo predlagajo socialisti, je, da podeliš tako politično kot gospodarsko oblast politikom, ki lahko nato skrbijo samo za svoje riti, kar državo uniči v ~10 letih. /.../ Zato je demokratični socializem distopija, v roku približno desetletja, včasih malo prej, včasih malo kasneje, država izgubi vsaj enega izmed teh dveh pridevnikov - praviloma je to "demokratični".

gus5 je 13. feb 2018 ob 19:47 izjavil:

Ideološkost ni pogojena toliko z vsebino, ki poskuša opisati neko realno stanje, kot z dojemanjem vsebine. Teza o geocentričnem ustroju vesolja, ki jo je RKC razvila v dogmo in branila celo z grmadami (Bruno, sežgan 1600), je bila v osnovi znanstveni konstrukt (Ptolemaj, 1., 2. stoletje). A za razliko od religij se moderna znanost zaveda, da so njeni interpretativni konstrukti le konstrukti, ne dokončne Resnice (= dogme). Ideološko omejene osebe konstruktov ne prepoznajo kot konstrukte, slednji se jim kažejo kot realni, dejstveni fenomeni. Te osebe so fantasti, ki ne ločijo med realnim in imaginarnim. Razglašanje tržnega vrednotenja za objektivno opisovanje stanja je manifestacija ideološkega fantaziranja. Ideologija trga implicira obstoj objektivnih tržnih zakonitosti; problem: v fizičnem/materialnem svetu tržne zakonitosti ne obstajajo, te zakonitosti so meta-fizična blodnja. Ideologija trga tudi implicira obstoj tržno-menjalne vrednosti; problem: tržno-menjalno vrednotenje je fetišizem par excellence; vrednost blaga, kapitala, denarja je fetiš; primer: bankovec je nič več kot potiskan kos papirja, 'onkraj' papirja ni nič, t. j. ni nobene vrednosti, (nominalna ali tržna) vrednost, ki se mu pripisuje, v realnem ne obstaja. Bankovci lahko služijo kot univerzalno menjalno sredstvo le zato, ker se ljudje pretvarjamo, da imajo neko vrednost. Osebe, indoktrinirane s tržno-menjalno ideologijo (beri: religijo), se kakopak ne pretvarjajo, pač pa dejansko verjamejo v obstoj tržne vrednosti bankovcev oz. trga, ki da edini lahko 'objektivno' določi menjalno njihovo vrednost. Skratka, sklicevanje na objektivnost tržnih zakonov in praks je samo po sebi ideološka praksa in je v službi opravičevanja mnogih drugih ideoloških podvigov; je torej tudi v službi 'objektivnega' (beri: ideološkega) tržnega vrednotenja dela zaposlenih in posledično opravičevanja prisvajanja profitov s strani lastnikov produkcijskih sredstev oz. investitorjev. Čeprav so profiti plod tako investicij kapitalistov kot dela/kreativnosti zaposlenih. Zaposleni imajo pravico do participacije pri delitvi dobičkov. Problem je v tem, da nimajo politične in ekonomske moči, da bi to pravico udejanjili.

V kapitalizmu se gospodarska moč preliva v politično moč.

Zahodne 'demokracije' praviloma delujejo kot plutokracije. A ne gre le za to, da dejavniki dereguliranega in liberaliziranega trga, t. j. zasebni kapital, (lahko) 'kupuje(jo)' javno politiko, kapital kaže svojo politično moč že na 'mikro' ravni, v proizvodnji, kjer si prisvaja produkte dela zaposlenih s pomočjo golega argumenta moči, povezanega z eksistencialnim izsiljevanjem. Če imajo ljudje (kot volivci, volivke) vsaj nek minimalni vpliv na javno politiko/oblast, so v dosledno od politike ločeni gospodarski sferi nezaščiteni, nemočni. Prav zato si kapital prizadeva za ločitev politike od gospodarstva, za 'vitko' državo, saj samo javna politika, ki služi ljudem, lahko postavlja visoke socialnovarstvene, delavnovarstvene, okoljevarstvene in kulturno-varstvene standarde. To so uvideli celo nekateri guruji evropskega liberalizma, npr. Karel Popper, ki je zelo jasno izpostavil, da je naloga javne oblasti, da ekonomske šibke ščiti pred ekonomsko močnimi. To pa je mogoče le, če se javna oblast (prek socialne, delavnovarstvene, monetarne, fiskalne, plačne, carinske idr. politik) vmešava v (pretežno zasebno) kapitalistično gospodarstvo.

Za socialistične stranke, kot je Levica, je preprečevanje kopičenja ekonomske moči ključnega pomena.

Zoper koncentracijo ekonomske moči se lahko do neke mere bori s proti-monopolistično, proti-oligopolistično zakonodajo,

nurmaln je 14. feb 2018 ob 21:33 izjavil:

Za socialistične stranke, kot je Levica, je preprečevanje kopičenja ekonomske moči ključnega pomena.

Really? Oni bi dal ekonomsko moč v roke državi. Torej ekonomska moč skoncentrirana v eni točki, točno to kar bi se morali vsi strinjati da je worst case scenario.

Zoper koncentracijo ekonomske moči se lahko do neke mere bori s proti-monopolistično, proti-oligopolistično zakonodajo,

Ne vem kaj točno tebi ni jasno, ampak monopoli ponavadi nastanejo ko država z zakonodajo postavi nekoga v močnejši položaj. Lahko ga postavi neposredno, ali pa z ustvarjanjem regulativ, ki novim igralcem predstavljajo previsok vstopni strošek in so tako onemogočeni.
Poglej na primer kako je država ščitila Petrol dokler so se v Sloveniji gradile avtoceste. Vse pomembne lokacije je zasedel Petrol in sedaj ko se je zguzil povsod, zdaj se pa kao odpiramo.
Ali pa ko je država preprečevala odpravljala monopol z delitvijo telekoma, zgodba z mobitelom, debitelom, etc, vse skupaj samo pesek v oči. Baš so nam pomagali preprečevati monopol :). Dokler ni prišel Si.Mobil smo plačevali navite cene. Enako za broadband.

100x ma ne 1000 ma ne 1000000000000000x bolše Cerar kot Židan in SD

Cerar je čisto OK premier, bolj kot on me motita njegova koalicijska partnerja, Karl, ki je za.ebal arbitražo in SD, ki na svojih resorjih ni naredil nič. Vsaj Počivalšek je resnično delal za odpiranje novih podjetij v Sloveniji pa ona blond policaj-ministrica, ki ne šljivi 5 % tistih, ki bi odprli južno mejo za migrante...Sicer pa kdo naj bi bil boljši predsednik vlade: JJ, Erjavec, Židan, lepo vas prosim, patetično, na Šarca se pa žal lepijo vsi mogoči oportunisti. Jaz bi kar Cerarju dal še en mandat, s tem da bi bilo idealno, če v vladi ne bi bilo Erjavca, tudi nad SD-jem ne bi prav nič jokal. Samo kaj ko Slovencu nič ne paše in vsakič išče novega instant mesijo, ki ga čez čas itak zavrže. SDS rabi pa eno dobro samoočiščevalno kuro...

gus5 je 14. feb 2018 ob 18:28 izjavil:

Tako je, pravice, vključno s pravico do zasebne lastnine, so ideološki konstrukti in so stvar ideoloških preferenc. Za konstrukti/preferencami stoji svetovni nazor ter z njim povezana etika, lahko pa tudi specifični materialni interesi.

Boj zaposlenih za pravico do participacije oz. soodločanja pri delitvi dobička je torej v prvi vrsti političen (že na ravni fabrike), artikulacija zahtev zaposlenih pa se odraža tudi v programu Levice (ki naj bi se za interese zaposlenih borila na ravni javne oblasti). Program Levice zagovorniki 'samoumevnih' pravic zasebnega kapitala in apologeti kvazi-objektivnih tržnih zakonov razglašate za neplemenitega in debilnega. 'Smešno' je, da tovrstne politične diskvalifikacije opirate na kvazi-objektivnost trga ter ekonomskih praks v Sloveniji in EU ter da svoj diskvalifikatorni diskurz dojemate kot ne-ideološki, apolitičen, celo objektiven.

Točno. Gospodarska moč se preliva v politično moč. In koncentracija gospodarske moči omogoča koncentracijo politične moči.

Zgodovinski vznik liberalizma je pravzaprav pogojen z zavedanjem problema koncentracije politične moči. Prve ustave so bile spisane z namenom omejitve absolutistične javne oblasti, vladavina prava izumljena z namenom zaščite politično šibkih pred politično močnimi. Tudi ideja delitve javne oblasti na pravosodno, izvršno in zakonodajno vejo je zrasla na liberalnem zelniku; njen končni cilj pa je preprečiti koncentracijo politične moči javne oblasti. Problem liberalizma je, da spregleda koncentracijo zasebne ekonomske moči. Za socialistične stranke, kot je Levica, je preprečevanje kopičenja ekonomske moči ključnega pomena. Zoper koncentracijo ekonomske moči se lahko do neke mere bori s proti-monopolistično, proti-oligopolistično zakonodajo,

še bolj učinkovit način boja zoper koncentracijo ekonomske moči pa je 'kurativna' obdavčitev kapitala (ki je v Sloveniji med najmanj obdavčenimi v EU) in pa 'preventivno' uzakonjenje pravice zaposlenih do participacije/soodločanja pri delitvi dobičkov. Razpršena ekonomska moč omogoča razpršeno politično moč, slednja pa demokracijo, ki ni zvedena le na golo formo, na gol, svoje vsebine izropan volilni ritual vsaka 4 leta. Demokracija kot gola forma je farsična, značilna za liberalne plutokracije.

Vmešavanje javne oblasti v ekonomijo je različno in lahko da različne, tudi anti-socialne rezultate.

Lastništvo podjetij bomo prenesli v roke države in lokalnih skupnosti, ter ustanovili delavske, kmečke in potrošniške zadruge. Zato bomo spremenili nosilce kapitala in socializirali dobičke.

jype je 15. feb 2018 ob 09:30 izjavil:

nurmaln je 14. feb 2018 ob 21:33 izjavil:

Oni bi dal ekonomsko moč v roke državi.

Link?

jype je 15. feb 2018 ob 09:30 izjavil:

nurmaln je 14. feb 2018 ob 21:33 izjavil:

vsak lahko ponudi boljši produkt po nižji ceni.

Vidim, da se še nisi nikoli znašel na prostem trgu.

jype je 15. feb 2018 ob 11:00 izjavil:

Smrekar1 je 15. feb 2018 ob 10:46 izjavil:

Dvomim.

Vse krvave revolucije so posledica tega, da ti ne razumeš, zakaj je participacija pri dobičku nujna - poleg tega da ekonomska teorija zelo dobro razloži ključne prednosti takšne pravice.

Truga je 15. feb 2018 ob 12:21 izjavil:

nurmaln je 15. feb 2018 ob 12:13 izjavil:

In kjer so trgi bolj prosti, tam je več možnosti za razvoj konkurence.

Hahahahahahaha, pa saj nisi resen. Monopolist v resnem prostem trgu te stisne iz trga preden lahko reces nelojalna konkurenca

nurmaln je 15. feb 2018 ob 12:13 izjavil:

Osvisno koliko strogo definiraš kaj je "prosti trg". Sem pa bil in poznam bolj proste in manj proste. In kjer so trgi bolj prosti, tam je več možnosti za razvoj konkurence.

jype je 13. feb 2018 ob 18:34 izjavil:

looser je 13. feb 2018 ob 18:08 izjavil:

Ti mogoče res ne ampak Truga je kar v 1. osebi množine govoril.

Tudi meni ne bo nič težko potegnit s proletariatom, ko bo šlo zares. Konec koncev se vi delate norca iz njih, ko jim pravite, da bo zasebno zdravstvo bolj učinkovito. Saj niso slepi, pa internet tudi imajo.

Truga je 15. feb 2018 ob 13:00 izjavil:

Sopomenka je 15. feb 2018 ob 12:54 izjavil:

V kolikor je popoln prosti trg niti ne more priti do takšnega neravnovesja, ki bi privedla do monopolista.

LOL

Truga je 15. feb 2018 ob 12:26 izjavil:

Nobenega, ker zivimo v tvojem neoliberalnem prostem trgu, kjer monopolist zlobira kupi vladne glasove za zakone, ki so njemu vsecni.

Smrekar1 je 15. feb 2018 ob 12:42 izjavil:

Dominantnim firmam je potrebno zavezati roke v taki meri, da niso sposobne zatirati razvoja konkurence, denimo. Povsem prost trg te varovalke ne bo imel, rezultati so lahko kaj klavrni.

Truga je 15. feb 2018 ob 13:00 izjavil:

Sopomenka je 15. feb 2018 ob 12:54 izjavil:

V kolikor je popoln prosti trg niti ne more priti do takšnega neravnovesja, ki bi privedla do monopolista.

LOL

Truga je 15. feb 2018 ob 13:06 izjavil:

Saj to govoris o prostem trgu ane? Al spet mesamo proste in idealne trge?

Truga je 15. feb 2018 ob 13:06 izjavil:

Saj to govoris o prostem trgu ane? Al spet mesamo proste in idealne trge?

Truga je 15. feb 2018 ob 13:14 izjavil:

Ma ni kej argumentirat ko ti se mulo iz male sole takoj pove da prosti trg ne more delat, ker cim ima nekdo vec denarja bo pokupil najprej male potem pa se velike konkurente.

Truga je 15. feb 2018 ob 13:20 izjavil:

Idealni prosti trg (perfect competition) je ideala ki ne bo nikoli delovala v resnicnem svetu, ker deluje samo v popolni anarhiji, ta pa, se je izkazalo, ni vzdrzna.