Zakaj je C: še vedno glavni disk?

Večina nas ve zakaj je v osnovi disk C: glavni disk, vendar bi pričakoval da se bo to spremenilo po tolikih letih, saj črki a in b nista že dolgo več v uporabi !? ... ali se motim ?

Sklepam da je to zato ker:
- Nastavitev, da se disk nastavi kot c: se vleče iz preteklsti ko je bilo to še aktualno in nobenemu se ni ljubilo to popravljat.
- Ker iz nekega razloga se podpira prastare sisteme kjer je to še aktualno ?
- Ker se ljudje bojijo sprememb in bi menjava črke na a: povzročila vsesplošno zmedo !?

Obstaja kakšna tehnična razlaga za to, ali se sploh nihče ne ubada s tem ker je tako kot je :) ? .. saj priznam da bi bilo tudi meni čudno da bi moral sklicevat na a: kot glavni disk.

Zadnji XPji, ki sem jih inštaliral, so si omislili P: kot edini disk. Brez očitnega razloga.

AndrejS: pri meni je /dev/nvme0n1p6 ;)

Očitno bi moral povdatriti da mislim na Windows sistem, da ne bi linuxaši in i uporabniki pametovali.

@kloko => postavil sem čisto resno vprašanje, vendar je zelo verjetno da bo ratala spet "karnekaj" tema :)
@flbroker => katera aplikacija je vezana na c: ?? .. načeloma pri instalaciji bi se moralo zabeležit kje je le ta nameščena in kje se OS nahaja. Tehnično ne vidim razloga.

Ve kdo dejansko zakaj je tako ? ... Pričakoval bi, da ob namestitvi sistema le ta vzame prvo prosto črko. vendar očitmo temu ni tako. Saj ne da me moti. vendar vseeno me malo zanima v čem je fora.

@Poldi112 => totalno nerelevantni komentar in če že, potem potrebuješ dva disketnika.

včasih je bil a: rezerviran za disketnik in se mi zdi da tudi b: (neke vrste backup ali če si imel dva disketnika 3.5 in 5.25) - zopet, se mi zdi :)
potem je pa c: ostal nepisano pravilo za prvi (največkrat OS) pogon.
le logično razmišljam in ne trdim da so točni odgovori.

Bizkit45 je 11. jan 2017 ob 17:05 izjavil:

včasih je bil a: rezerviran za disketnik in se mi zdi da tudi b: (neke vrste backup ali če si imel dva disketnika 3.5 in 5.25) - zopet, se mi zdi :)

Sigh, I feel old.
Originalni IBM PC je bil zasnovan z dvema disketarjema, A in B. Kasneje se je to razvilo in so v škatlo dodali še disk, ki je postal C. Nadaljni razvoj je prinesel kombinacijo diskete + diska, tako da je večina pcjev laufala samo z enimi disketarjem A. Nakar so prišle tamale diskete, ki so večinoma živele na B. Danes tega ni več, ostaja pa prvi disk na C, iz zgodovinskih razlogov in kompatibilnosti za nazaj. To seveda velja za svet pcjev in dosa ... katerega zgodovinsko prtljago še vedno vlečeš s sabo v današnjih winsih.

Unix svet ima to seveda rešeno drugače, z mislimi na večje računalniške sisteme, kar prinaša svojime prednosti in slabosti.

D oz E pa je bil praviloma CD-ROM :) (če nisi imel drugega diska oz. dve particije). Potem vsekakor E ali več.

Meni je bil najbolj všeč stari Mac OS, ko nisi imel nobene BSD/Unix osnove v ozadju (skratka nobene /dev/sdx ali pa C:/, D:/ ipd. bedarij):

Čas je, da mlajša generacija vzame kake zgodovinske knjige v roke ... v smislu, kdor ne pozna zgodovine, jo ponavlja, skupaj z vsemi napakami ;)

Don't fix it if it ain't broken.

Nemalokrat se mi je zgodilo ko sem instaliral win 7 so se ne vem zakaj sami podali na kaksen disk e: ali f:
Nikoli iskal razloga, pac klasicna instalacija. Sem spremenil disk na c: in reseno. Pac smo navajeni seveda.

H aso
M ujo
O badva

:O)

BlueKnight je 12. jan 2017 ob 09:33 izjavil:

Boljše vprašanje je zakaj še vedno uporabljamo ikono diskete za shranjevanje, celo na telefonih...

imagodei je 12. jan 2017 ob 08:46 izjavil:

Madona, ljudje so čisto resno začeli (mlajši generaciji?) razlagat, zakaj imamo disk C: kot prvi disk... Če je to resnično nekaj, kar si zasluži razlago, potem sem pa že res star...

......

A se se kdo spomni casov Hercules graficnih kartic, na katere smo vgrajevali stikala, da smo imeli prikaz YU znakov ?

pegasus je 12. jan 2017 ob 09:50 izjavil:

Smrekar1 je 12. jan 2017 ob 09:08 izjavil:

z imenom glavnega diska c:\ ni povsem nič narobe

... Že \ je narobe, bi moral biti /, pa se je MS nekaj zmrdoval in hotel biti drugačen ... zato danes trpi cel svet ;)

Nazadnjaki lahko tudi / uporabljajo:

O moj bog, MFM diski, kje so te casi

Glede na to, kako programirajo današnji programerji, je verjetno najboljše, da ostane disk C glavni disk. Ravno zaradi programerjev so menda izpustili Windows 9. No, ne vem če ravno zaradi tega, vem pa, da če ga ne bi izpustili, bi imeli probleme. V (pre)mnogo aplikacijah se preverja na kateri verziji Windowsov teče. In to na sledeč način:

if(System.getProperty("os.name").toLowerCase().startsWith("windows 9")){
  // do something
}

Tako kot zgornja neumnost, je povsem mogoče, da je kje hardcodan tudi disk. Zato je najbolje, da glavni disk ostane C, saj s tem MS rešuje rit nesposobnim programerjem (ali programerjem, ki so mogoče kje po nesreči pozabili popraviti).

@GupeM => ja je bila neka podobna težave ... v bistvu vsak windows 10 vleče določeno kodo še id vseh verzij za nazaj tako, da po vsej verjetnosti se da dobit noter še kaj iz časov Win95

@GupeM => potrebno ni, smiselno pa bi bilo, da bi se kaj spremenilo oz posodobilo.

Khm, kako da niste še prišli do tega, da je vse odvisno od operacijskega sistema matične plošče; kaj pa je to bi pa ja mogli že zdavnaj vedet ...

Evo zakaj:
http://www.todayifoundout.com/index.php...

This all brings us back to the specific drive lettering schema. Early PCs didn’t usually come with internal mass-storage devices due to the expense (though HDDs had been around since the 1950s). Instead, they generally had some form of a “floppy” disk reader, such as those used to read 5 1/4″ floppy disks, initially labeled as “A” in MS-DOS and certain other operating systems. Some systems came with two such floppy disk drives necessitating the need for a “B”. When the 3.5″ floppy disk (which wasn’t actually floppy at all unless you took it apart to get at its innards) was commonly added, using both “A” and “B” for floppy drives was firmly entrenched.

When hard disk drives became standard in most PCs in the later 1980s, since the first two letters were already commonly used for these floppy drives, they logically labeled the third storage device “C”, even though it now tended to be the main storage medium for the computer, including usually containing the operating system.

konspirator je 13. jan 2017 ob 20:07 izjavil:

Evo zakaj:
http://www.todayifoundout.com/index.php...

This all brings us back to the specific drive lettering schema. Early PCs didn’t usually come with internal mass-storage devices due to the expense (though HDDs had been around since the 1950s). Instead, they generally had some form of a “floppy” disk reader, such as those used to read 5 1/4″ floppy disks, initially labeled as “A” in MS-DOS and certain other operating systems. Some systems came with two such floppy disk drives necessitating the need for a “B”. When the 3.5″ floppy disk (which wasn’t actually floppy at all unless you took it apart to get at its innards) was commonly added, using both “A” and “B” for floppy drives was firmly entrenched.

When hard disk drives became standard in most PCs in the later 1980s, since the first two letters were already commonly used for these floppy drives, they logically labeled the third storage device “C”, even though it now tended to be the main storage medium for the computer, including usually containing the operating system.

Vemo, saj smo do sedaj že 3x to povedali. Oziroma smo nekateri na forumu celo toliko stari, da smo imeli v lasti računalnike, ki so bili še opremljeni z veliko 5,25" (A:) in malo 3,5" (B:) disketno enoto. Spodobi se brati temo, v katero odgovarjaš.

V resnici "izvirni greh", zakaj se oznake današnjih trdih diskov na MS platformi začnejo šele s črko C:, izvira še iz časov pred MS-DOS, iz operacijskega sistema CP/M. Nekateri računalniki v tistem času niti niso imeli dveh disketnih enot (če si želel pognati nek poseben program, si moral disketo z operacijskim sistemom vzeti iz disketne enote ter vstaviti disketo, ki je vsebovala program; po zaključku dela pa te je računalnik pozval, da zopet vstavi disketo z operacijskim sistemom). Da bi lažje kopiral iz ene diskete na drugo, je operacijski sistem dodelil "virtualno oznako" B: isti disketni enoti. Na ta način je uporabnik lažje (bolj logično?) kopiral datoteke. Z ukazom A>PIP b:newfile.txt=a:oldfile.txt je računalnik kopiral datoteko na novo disketo iz stare (seveda te je v procesu pozval, da izvrzi original disketo in vstavi novo).

Tako da, ja, A in B sta bili v CP/M rezervirani za disketne enote (ali dve fizične ali pa eno fizično in drugo virtualno), kasnejše črke abecede pa so bile namenjene trdim diskom. To logiko je prevzel tudi Microsoft v svojem MS-DOS (pa še kdo drug) in se vleče še do danes.

ker ni bilo nikoli nobenega pametnega razloga za spremembo ki bi samo prinesla dodatne komplikacije

itak pa lahko v Windowsih že nekaj časa mountaš particijo v poljubno mapo enako kot na kupu drugih osjev