Založniki imajo na spletu tri glavne načine, kako zaslužijo. Največja količina denarja se nateče iz naročnin na pretočne storitve, drugi kos pogače pa pristavijo storitve, ki se financirajo od oglaševanja, denimo YouTube. Znaten del zaslužijo tudi z digitalno prodajo albumov in posameznih skladb poslušalcem, a so od letos glavni del prihodki od pretočnih storitev. Letos se je po nekajletnem padanju prodaje trend obrnil, prihodki od digitalnih medijev pa so presegli tiste od prodaje fizičnih medijev. Temu sledijo tudi oglaševalski prihodki, ki se s televizije in tiskanih medijev selijo v internet.
Glasbena industrija se je na Googlove številke odzvala predvidljivo. Milijarda dolarjev je premalo, trdijo. Poudarjajo, da ima YouTube 800 milijonov uporabnikov na svetu, torej dobijo od vsakega zgolj dober dolar. Spotify denimo plača dve milijardi dolarjev letno, kar pomeni okrog 18 dolarjev na uporabnika. Od tod obtožbe, da YouTube glasbenikom plačuje bistveno premalo.
Google se seveda brani, da je primerjati Spotify in YouTube nepravično. Trdijo, da bi bila pravičnejša primerjava YouTuba s klasičnim radiem, ki v ZDA glasbenikom plačuje - točno nič.
Da so te debate oživele, ni presenečenje. YouTubu namreč potečejo pogodbe s Sonyjem, Warnerjem in Universalom, ki jih bo treba obnoviti, vsak pa si prizadeva za čim boljši izhodiščni položaj. Končni cilj založnikov je oglaševalske prihodke dvigniti na raven naročniških, kar je za zdaj še precej daleč.
