Statistika

V pomoc:
http://studentski.net/gradivo/ulj_fup_u...
Prirocnik: (prvih 8 strani)
http://studentski.net/gradivo/ulj_fri_r...

OK, najlepša hvala.

komentar2021 je 3. apr 2022 ob 13:42 izjavil:

Bom si izposodil to temo: V nekem kraju so želeli ugotoviti, kako se porazdeljuje število udeležencev manjših prireditev, ki jih organizirajo v čast obletnice nekega skladatelja. Prikazani so podatki o številu udeležencev za posamezno prireditev: 15, 8, 9, 10, 11, 6, 4, 14, 15, 4, 6, 13, 14, 7, 8, 15, 11, 12, 7, 8, 9, 10, 13, 15, 15
1. Podatke razvrstite v frekvenčno porazdelitev po modelu nezvezne spremenljivke po Sturgesovem pravilu.
2. Prikažite prave spodnje in zgornje meje razredov, da zagotovite kontinuiranost.
3. Izračunajte kumulativo ,,nad"

Kar se tiče prve naloge: Sturgesovo pravilo: 1+3.3*log(kumulativna frekvenca). Predvidevam, da pač preštejemo vse te številke (število udeležencev) in dobimo 1+3.3*log25 = 5.61 (torej 6 razredov, ker zaključujemo navzgor. Zanima me samo, kako bi hitreje dobil to število pri logaritmiranju, torej v tem primeru 25, ker se mi zdi nenavadano, da bi vse prešteval, lahko bi bilo tudi nekaj sto podatkov? Sem pregledal zgornje poste in linke.

Hmm, ne znam si zares predstavljati, kaj bi lahko bilo še hitrejši način kot pa enostavno prešteti število meritev :-) Če bi imel mnogo več meritev, bi jih verjetno imel shranjene v računalniku in ti jih ne bi bilo treba šteti na roko ...

Pri razvrščanju v frekvenčno porazdelitev je treba biti pozoren, kaj se dogaja na mejah razredov. Edino smiselno je, da je vsaka meritev vključena zgolj in natanko v en razred. Zaradi tega pri določanju mej razredov običajno eno izmed meja postavimo kot "odprto mejo" (ne vključuje meje), drugo kot "zaprto mejo" (vključuje mejo). Primer: naj bo širina razreda 2 in podatki od 2 do 8. Tedaj so razredi: 2-4, 4-6, 6-8. V kateri razred bomo vključili meritev, ki znaša natanko 4? V prvi ali v drugi razred? Lahko se odločimo:

Če naredimo razrede po metodi "pod", potem se bodo razredi imenovali "2 do pod 4", "4 do pod 6" in "6 do pod 8" oziroma z matematičnim zapisom:

2 <= x < 4, 4 <= x < 6 in 6 <= x < 8

V tem primeru bo meritev 4 padla v drugi razred. Znak <= pomeni manjše ali enako kot.

Če naredimo razrede po metodi "nad", potem se bodo razredi imenovali "nad 2 do 4", "nad 4 do 6", "nad 6 do 8" oziroma z matematičnim zapisom:

2 < x <= 4, 4 < x <= 6 in 6 < x <= 8

V tem primeru bo meritev 4 padla v prvi razred.

Pri metodi "pod" je torej v razred vključena spodnja meja, pri metodi "nad" pa zgornja meja.

Tako je, velja isto kot pri frekvenčni porazdelitvi. Razredi so lahko "pod 4", "pod 6", "pod 8" (x < 4, x < 6, x < 8) ali pa "do 4", "do 6", "do 8" (x <= 4, x <= 6, x <= 8).

V navodilih za to nalogo imamo dvakrat da določamo št. razredov, sredino razredo in širino razredov po Sturgesu, zakaj oz. kako se razlikuje izračun drugega primera glede na prvi, saj so podatki enaki? V čem se razlikuje prvi izračun glede na drugega? Kako prikažemo kumulativo glede na statistično pravilo? Vem, kako se sicer računajo kumulative, tako, da pač seštejemo frekvenco s prejšnjo kumulativo, kumulativo za prvi razred je enaka frekvenci.