BigBang vračilo blaga 1.1

Sej jaz sem imel še hujši problem.
Dolgo nazaj sem v Rolanu kupil Canon EOS 30D, takoj prvi dan sem ugotovil, da ima počohan/poškodovan senzor, saj sem imel na sliki ris čez celo sliko in zato sem nesel nazaj drugi dan.

Gospodje v rolanu mi ohišja niso hoteli zamenjati za novo in me poslali v servis v ljubljano, v ljubljano sem se moral sam odpeljati.
V servisu so ugotovili, da tega jaz 100% nisem mogel narediti oz. poškodovati, ker je bil senzor počohan od znotraj, klicali so na rolan, da mi ga morajo zamenjati, saj je bilo ohišje staro 1 dan.

Seveda v rolanu niso hoteli zamenjat ohišja za novo in tako so prisilili servis, da mi zamenjajo senzor, na senzor smo čakaki 4 mesece, po 4 mesecih pa sem lahko prišel zadevo iskati v ljubljano.
Tako, da na koncu sem kupil novo stvar, katera je bila poškodovana, in še dodatno za njo čakal 4 mesece, to je tako v sloveniji.

To pomeni, da so mi prodali zanič robo, ki je verjetno namenjena za "adriatic region" in seveda ima napake, mogoče je celo rolan vedel za to, ampak seveda neki slovenček tako in tako tega ne bo videl...
Na inšpekciji pa so mi tudi rekli, da se to lahko popravi ... čeprav je zadeva stara 1 dan in sem z njim naredil 1 sliko.

Drugi primer, ki sem ga imel v rolanu pa sem že opisal tukaj:
https://slo-tech.com/forum/t414257/0

Od takrat ne kupujem čisto nič več v rolanu ali slovenskih trgovinah, ebay je zakon, lahko komot vrneš v 14 dnevih, brez razglage zakaj pa še dosti bolj ugodno je ter ne dobiš "made for adriatic region" robe ampak made for germany/UK.

Prijaviš jih tržni inšpekciji in zraven pošlješ dopis, v katerem napišeš, da jih boš tožil, če ne vrnejo denarja. Če je bilo, kot si napisal, je zadeva kristalno jasna, ni nobenih dvomov kaj mora storiti trgovec.

Spc je 17. jul 2016 ob 11:59 izjavil:

iKst je 17. jul 2016 ob 11:56 izjavil:

Tukaj si sam naredil več napak:

- Če je bil fotoaparat poškodovan, bi ti ga morali zamenjati oni. Stvarna napaka.

Rekli so ne, ne bomo zamenjali in to je bilo to, ne moreš ti od rolana pričakovati, da bodo kaj zamenjali pri njih gre vse na servis pa če je prav ali ni.

Pravilno so ocenili, da nimaš pojma o svojih pravicah in so te na eazy odpravili. Vse kar bi jim moral rečt, da uveljavljaš stvarno napako (ki se obvezno uveljavlja pri prodajalcu) in da imajo po zakonu osem dni, da uredijo.
Če ti zavrnejo stvarno napako, morajo podat izjavo zakaj (mnenje jim načeloma sporoči servis). Če ne podajo nobene osnove, potem fašejo zelo zajetno kazen od inšpektorja, če jih prijaviš.

bbbbbb2015 je 17. jul 2016 ob 10:32 izjavil:

V grobem, tarifa je iz leta 2015 in ne 2003.

V grobem sem napisal, da je vrednost točke iz leta 2003, dejansko pa je tudi tarifa 2015 kopija tiste iz leta 2003.

bbbbbb2015 je 17. jul 2016 ob 10:32 izjavil:

Vrednost spora je v grobem 25000 EUR

Boš imel več stroškov, kot boš dobil glavnice in _priznanih_ stroškov nazaj, če boš sploh kaj dobil. Morebiten plus ti bodo naredile samo obresti. Najbrš celo padeš pod ZOdvT, odvisno v katerem letu je bila vložena tožba.

Aston_11 je 16. jul 2016 ob 15:34 izjavil:

bbbbbb2015 je 16. jul 2016 ob 14:04 izjavil:

ekspertom, ki bo potrdil, da se tako odprt izdelek smatra za rabljenega

Verjetno slabo poznaš ZPP, zato ne veš, da je to pravno vprašanje, o katerem odloči sodišče, experti pa so tam zato, da ugotavljajo dejstva, ne pa rešujejo pravna vprašanja.

ZPP poznam kar dobro. Vsaj do te mere, da o strokovnem vprašanju, če je izdelek rabljen ali ne, odloča sodišče, kise pa na to ne spozna, zato pa to dela izvedenec.

Lahko pa vsaka stranka priloži svoje ekspertno mnenje, ki ga pa sodišče lahko upošteva, lahko pa ne.

Skratka, količkaj soliden informatik ti bo potrdil, da je kartica, vtaknjena v PC - rabljena.

Aston_11 je 17. jul 2016 ob 12:42 izjavil:

bbbbbb2015 je 17. jul 2016 ob 10:32 izjavil:

Vrednost spora je v grobem 25000 EUR

Boš imel več stroškov, kot boš dobil glavnice in _priznanih_ stroškov nazaj, če boš sploh kaj dobil. Morebiten plus ti bodo naredile samo obresti. Najbrš celo padeš pod ZOdvT, odvisno v katerem letu je bila vložena tožba.

Pustimo to, ker od nekoga nekaj sterjati v Sloveniji je kar muka. Vsem sodiščem vkljub.

Zato odsvetujem neko pravdanje.

V primeru kartice bi jaz to na Bolhi prodal in čao.

Sicer načeloma mercator ne komplicira preveč z reklamacijami. Vsaj po mojih izkušnjah sem vedno imel dobre izkušnje. Pa sem vračal že kar nekaj zadev.

bbbbbb2015 je 17. jul 2016 ob 14:26 izjavil:

iKst je 17. jul 2016 ob 11:56 izjavil:

Tukaj si sam naredil več napak:

- Če je bil fotoaparat poškodovan, bi ti ga morali zamenjati oni. Stvarna napaka. Ni treba uveljavljati garancije, ampak enostavno daš stvar nazaj, oni pa ti dajo nazaj denar.

- Če že hočeš uveljavljati garancijo, lahko to narediš direktno pri trgovcu ali pa na pooblaščenem servisu. Trgovec te nima kaj pošiljati drugam, oni morajo poskrbeti za to.

- Če popravilo traja več kot 45 dni lahko zahtevaš zamenjavo za enak nov brezhiben izdelek oz. ti morajo vrniti denar, če dobava enakega izdelka ni več mogoča.

Ti si pravno precej dobro pokrit, ni Slovenija kriva, da ne uveljavljaš svojih pravic.

Eno je 'narediti napako', drugo pa se direktno konfrontirati.

Enkrat sem v Mercatorju kupil ventilator - čip šit kitajska roba. Mislil sem, da toliko bo zame. Stal je 20EUR. Že prvi dan se prevrne na podstavku, ugotovimo, da je pleh tako slab, ta se je zvil že od stanja na podstavku.

Stvarna napaka - gremo nazaj.

Ženska nas je hotela dati na "servis", pa sva z ženo rekla da ne, da tega izdelka nočeva imeti, ker niti za osnovni namen ni.

Potem nama je ponujala druge ventilatorje, ki so bili boljkomanj isto. Tega nisva hotela, hotela sva denar nazaj.

Potem je nekako "privolila", da nama da darilni bon, oz. nek vrednostni bon, veljaven 6 mesecev in lahko kadarkoli kaj kupiva kasneje.

Nekako to nisva hotela, ker sva hotela ventilator kupiti drugje.

Potem je ugotovila, da sva s kartico (debetno) plačala, da za to oni gotovine ne dajejo.

Pa sva predlagala, da dava TRR pa denar nakažejo nazaj.

Pa ne pa ne pa ne.

Pride poslovodja hipermarketa, kaj da je problem. Pa na informacijah razloži celo zgodbo. Pa, da ne ponavljam cele zgodbe - poslovodja je 'preigral' vse iste te variante, kar sva rekla že enkrat ne.

Ura je šla proti zapiranju, klime so ugasnili, blagajne so se zapirale, stala sva tam debeli dve uri.

Nakar poslovodja gre k računalniku, naprinta neko "Vračilo blaga", greva na blagajno in dobiva teh 20 EUR nazaj.

Cufali smo se - po moji sodbi najmanj 2 uri, jaz celo mislim da 3.

Brez denarja nisva hotela oditi. Preprosto. Ko je bila scena že kar velika, so se tudi mimoidoči začeli ustavljati in poslušati, kaj je narobe in poslovodja je začel opazno švicati. Tista na informacijah pa je oapzno zavijala z očmi, češ kaj komplicirata zdaj za teh usranih 20 EUR.

To je slovenska realnost. Bil pa je Mercator, če to koga zanima.

Mercator je tu res naredil veliko napako. Poslovodja bi moral poklicati varnostnika, da vaju vrže iz trgovine. Zakon nikjer ne pravi, da vidva prideta v trgovino in zahtevata denar nazaj. Stvarna napaka, zahtevek po vračilu denarja, 8 dni, ne pa izsiljevanje v trgovini. Škoda, ker takih pacientov ne vržejo na cesto (dobesedno).

Saj prosiš lahko. Morda bi ga celo dali. Ti pa si izsiljeval in težil za nekaj, kar ti ne pripada. To je pa velika razlika. Morali bi natisniti stran iz zakona, vama ga nalimati na čelo in vaju zabrisati iz trgovine.

Davno tega sem kot študent delal v Big Bangu, točno na računalniškem oddelku. Na dnevni bazi so ljudje kaj nosili nazaj. Nekateri so prišli, povedali v čem je stvar, prosili, če lahko kaj naredimo in v 99% primerih smo uredili takoj, brez komplikacij. Denar nazaj, drug artikel, podoben, karkoli, ni problema. Če je bilo kaj res narobe ali kakšen zatežen dobavitelj potem ne, sicer pa praktično vedno, v 99% primerih.
So pa bili tisti pacienti, ki so prišli in začeli (brez dober dan ali česa podobenga): "Zahtevam denar nazaj, po zakonu imam 15 dni, ne vem točno kaj je narobe ali zakaj vračam ampak zahtevam denar nazaj, takoj, če ne kar pokličite poslovodjo!". Takim smo lepo povedali kako je z zakonom in jih veseli gledali, kako z dolgim nosom in užaljenim egom stopicljajo proti izhodu - z artiklom vred.
Po zakonu pripada kar je napisano, zaradi dobrih strank gre marsikatera trgovina marsikumu na roko, čeprav sicer ne bi bila dolžna storiti tega, bi pa rekel, da je v večini primerov, ko te zavrnejo, kriv odnos - iz izkušenj pač.

Pa sva predlagala, da dava TRR pa denar nakažejo nazaj.

Pa ne pa ne pa ne.

bbbbbbb2015 ste malo prehitro napadel, je napisal da je ponudil opcijo nakazanja na TRR.

nekikr je 17. jul 2016 ob 21:13 izjavil:

Saj prosiš lahko. Morda bi ga celo dali. Ti pa si izsiljeval in težil za nekaj, kar ti ne pripada. To je pa velika razlika. Morali bi natisniti stran iz zakona, vama ga nalimati na čelo in vaju zabrisati iz trgovine.

Davno tega sem kot študent delal v Big Bangu, točno na računalniškem oddelku. Na dnevni bazi so ljudje kaj nosili nazaj. Nekateri so prišli, povedali v čem je stvar, prosili, če lahko kaj naredimo in v 99% primerih smo uredili takoj, brez komplikacij. Denar nazaj, drug artikel, podoben, karkoli, ni problema. Če je bilo kaj res narobe ali kakšen zatežen dobavitelj potem ne, sicer pa praktično vedno, v 99% primerih.
So pa bili tisti pacienti, ki so prišli in začeli (brez dober dan ali česa podobenga): "Zahtevam denar nazaj, po zakonu imam 15 dni, ne vem točno kaj je narobe ali zakaj vračam ampak zahtevam denar nazaj, takoj, če ne kar pokličite poslovodjo!". Takim smo lepo povedali kako je z zakonom in jih veseli gledali, kako z dolgim nosom in užaljenim egom stopicljajo proti izhodu - z artiklom vred.
Po zakonu pripada kar je napisano, zaradi dobrih strank gre marsikatera trgovina marsikumu na roko, čeprav sicer ne bi bila dolžna storiti tega, bi pa rekel, da je v večini primerov, ko te zavrnejo, kriv odnos - iz izkušenj pač.

Predvsem ta dal - "Zahtevam denar nazaj, po zakonu imam 15 dni, ne vem točno kaj je narobe ali zakaj vračam ampak zahtevam denar nazaj, takoj, če ne kar pokličite poslovodjo!". Takim smo lepo povedali kako je z zakonom in jih veseli gledali, kako z dolgim nosom in užaljenim egom stopicljajo proti izhodu - z artiklom vred.


Lepo te prosim, na kakšni podlagi pa ste jim odrekli to pravico. Potrošnik ni po zakonu nikjer zavezan, da poda razlog za odstop od pogodbe. A se zavedaš, da se hvališ s tem, kako ste zavestno zavajali potrošnike in se naslanjali nad vašimi "epskimi" podvigi. Resnično pohvale vredno. Čestitam.

p.s. - če imaš preveč časa in si očitno lahko izmišljaš razne pripetljaje (vsaj upam, ker drugače slednje meji že na kriminal), reje le tega usmeri v ZVPot in sodno prakso. Potem se boš morda začel zavedati neumnosti, ki jih kvasiš.

p.s.s. - v pravilniku BigBanga izrecno piše, da se denar vrača izključno na TRR, kot "bivši" zaposleni bi to lahko vedel in stranke na to tudi opozoril.

darkolord je 17. jul 2016 ob 22:56 izjavil:

ejnita: pri nakupu v fizični trgovini pravica do odstopa od pogodbe brez navedbe razlogov ne velja.

Seveda, ampak v tej temi je govora o nakupu preko spleta. Dvomim, da so potrošniki tako neumni, da ne bi vedeli, da jim ta pravica velja zgolj pri nakupu preko spleta :).

"Prijatelj je v BigBangu kupil grafično kartico GTX 960 - preko spleta."

Če bi si še malo boljše pogledal, bi videl, da je napisal da je prevzel kartico v trgovini. Tako da je imel možnost pregleda blaga v trgovini sami.

iKst je 15. jul 2016 ob 21:01 izjavil:

Saj so ti lepo napisali. Grafično kartico je prijatelj uporabljal, zato od pogodbe ne more več odstopiti. Odstop od pogodbe je namenjen temu, da imamo kupci, ki stvari kupujemo na daljavo možnost enakega pregleda, kot v fizični trgovini. Poskusi v bigbang prinesti svoj računalnik in prosi prodajalca, če ti za par ur zmontira grafično kartico, da vidiš kako se obnese. Ne bo šlo, ne?

Spletna prodaja ni zastonj izposojevalni servis.

Če je bila grafična kartica dejansko pokvarjena, pa bi moral zadevo nesti na servis v garancijsko popravilo oz. uveljavljati stvarno napako.

This!!!
PugPlug, zamisli si, da zdaj nekdo drug kupi to kartico in ugotovi da jo je nekdo uporabljal že par ur.
Spet bi se odpirale teme tu gor.

Ampak "tvoj kolega" je pa grafično kupil, takoj za tem kupil prenosnik in čez par dni ugotovil, da grafične več ne rabi?
Get a life, in ne prihajaj več s takimi na forum!

stara mama je 18. jul 2016 ob 07:23 izjavil:

PugPlug, zamisli si, da zdaj nekdo drug kupi to kartico in ugotovi da jo je nekdo uporabljal že par ur.

To sploh ni več problem kupca, ki ima pravico do odstopa. Zato, ker bo nekdo tretji slabe volje, kupec pravice do odstopa ne izgubi.

Jao no ... dejmo brat?

"Potrošnik tako sme opraviti ogled in preizkus prejetega blaga zgolj v obsegu, kot je to nujno potrebno za ugotovitev dejanskega stanja in kot je to običajno v prodajalnah"

A v trgovini nabavljaš tako da prineseš stacionarca, vzameš grafo ven in testiraš? To ali izdelek deluje ali ne ni zaobsežen v zakonu o nakupovanju prek spleta, ki je mimogrede zastarel in je bil spisan v namen zaščite kupca pri danes že nekoliko zastareli kataloški prodaji (predvsem oblek in pozneje obutve) in njegov namen nikoli ni bil testirati ali zadeva deluje, ampak izenačiti pravice kupca v fizični trgovini s kupcem v spletni trgovini.

Ko "testiraš" ali zadeva deluje po določbah tega zakona že uporabljaš zadevo (zato tudi so varnostni pečati). Uporaba zadeve pa pomeni, da zgornjega zakona ne moreš več uporabljati, si pa upravičen do drugih postopkov, ki so namenjeni kupcem, ki so izdelek že uporabili - stvarna napaka in garancijski zahtevek.


To je teoretični del. V praksi pa je na trgovcu ali ti bo ugodil v želji po ohranjanju dobrega ugleda, nikakor pa tega ni dolžan.

Izgleda so trgovci začel malo komplicirat, ker je nekater folk vzel to, kot pravico do free rent. Sej verjetno vsi vedo, kdaj morajo popustit, probajo le da folk mal zašvica in si drugič ne bodo upali.

Če nisi bral vseh postov. Celo na spletni strani imajo popolnoma enako napisano eni in drugi.

Sem bral, pa sem očitno zgrešil. Kaj imajo napisano?

Ideja inšpektorja, ki očitno dovolj pozna zakone in dejansko stanje da mu je situacija jasna. Glede na zakon in načelo pravičnosti ga ni sodnika, ki bi v letu 2016 presodil, da je vračilo uporabljenega izdelka, za katerega mimogrede mora trgovec jasno označiti da gre za rabljen izdelek, če ga želi prodati (kar seveda ni praksa v Sloveniji ampak tako bi moralo biti) upravičeno. Določila kupoprodajne pogodbe so tu jasna in kot sem že prej omenil problem tega zakona oz. nejasnosti le-tega je, da je bil spisan pred masovno prodajo tehnike po spletu in kot tak (podobno kot polovica slovenske zakonodaje) ne zadošča, oz. ponuja več interpretacij.

Delate to kar je pogosta napaka v pravu - sklicujete se na x primer, zanemarjate pa dejstvo, da gre:
1.) za zastarel primer, kjer očitno ideja spletne prodaje tehnike še ni bila dovolj razširjena in čisto mogoče je, da sodnik niti ni vedel kaj razsoja
2.) da se vsak primer razsoja zase

Nekaj kar bodoči pravniki pogosto zanemarjajo je, da pravo deluje po načelu pravičnosti. TUDI zakon o vračilu blaga je napisan s težnjo da izenači pravice, ki jih ima potrošnik pri nakupu prek spleta s tistim ki jih je deležen pri nakupu v trgovini. Mislim da v trenutku, ko je blago odpečateno se smatra za uporabljeno in ga trgovec ne sme prodati naprej. Zato pa so varnostni pečati - da kupcu zagotavljajo da je blago nerabljeno. In v primeru, da sodnik sodi, da je prodajalec dolžan vrniti kupnino je bila povzročena škoda eni od pogodbenih strank. Torej sodba ni pravična.


UFFF ves ta traktat ko pa je vse jasno zapisano, če bi le vsi (vključno z mano malo bolje brali). V isti obrazložitvi sodbe, ki jo tako vehementno citirate piše ravno to: "28. Ob tem je dodati, da sodišče ni ugotavljalo manjvrednosti blaga zaradi njegove uporabe, saj toženka ni podala dokaznih predlogov, ki bi omogočali oceno njene škode, ki se kaže v manjvrednosti blaga."

Problem je torej v malomarnosti toženke/njenih odvetnikov, ki tega kar sem zgoraj spisal - prelomljen varnostni pečat in posledično povzročena škoda ne samo da ni bila ustrezno dokazana ampak sploh ni bila element sodbe. Ja ... danes lahko pravno prakso dobi kdorkoli :)

Leprechaun je 18. jul 2016 ob 09:16 izjavil:

Magic1 je 18. jul 2016 ob 08:43 izjavil:

Izgleda so trgovci začel malo komplicirat, ker je nekater folk vzel to, kot pravico do free rent. Sej verjetno vsi vedo, kdaj morajo popustit, probajo le da folk mal zašvica in si drugič ne bodo upali.

Dvomim, da bi ljudje to začeli tako obsežno zlorabljati, ker so sami v podrejenem položaju v kolikor pride do težav.

Niti ne, glede na do da je kar splošno sprejeto prepričanje, da se lahko kar vseprek vrača.

Za ugotovitev dejanskega stanja moraš odpreti vsaj embalažo

Ne, ni treba.

Kot naslednje pa mi razloži, kako boš dokazal, da je uporaba presegala tisto, ki je potrebna za določitev dejanskega stanja.

Odvisno od izdelka. Pri grafični kartici je to npr. montaža v računalnik in testiranje izdelka. Tudi brez tega veš, da si kupil grafično kartico z določenimi specifikacijami.

Slednje je bilo pri DSLR možno

Kar je neumnost, glede na to, da ima DSLR omejeno življenjsko dobo, ki se skrajša z vsakim narejenim posnetkom. Očitno je sodnik kadil kaj močnega ali pa so odvetniki od tožene trgovine nekaj pošteno zajebali.

Leprechaun je 18. jul 2016 ob 09:27 izjavil:

zaraf je 18. jul 2016 ob 09:16 izjavil:

Ideja inšpektorja, ki očitno dovolj pozna zakone in dejansko stanje da mu je situacija jasna. Glede na zakon in načelo pravičnosti ga ni sodnika, ki bi v letu 2016 presodil, da je vračilo uporabljenega izdelka, za katerega mimogrede mora trgovec jasno označiti da gre za rabljen izdelek, če ga želi prodati (kar seveda ni praksa v Sloveniji ampak tako bi moralo biti) upravičeno. Določila kupoprodajne pogodbe so tu jasna in kot sem že prej omenil problem tega zakona oz. nejasnosti le-tega je, da je bil spisan pred masovno prodajo tehnike po spletu in kot tak (podobno kot polovica slovenske zakonodaje) ne zadošča, oz. ponuja več interpretacij.

Delate to kar je pogosta napaka v pravu - sklicujete se na x primer, zanemarjate pa dejstvo, da gre:
1.) za zastarel primer, kjer očitno ideja spletne prodaje tehnike še ni bila dovolj razširjena in čisto mogoče je, da sodnik niti ni vedel kaj razsoja
2.) da se vsak primer razsoja zase

Nekaj kar bodoči pravniki pogosto zanemarjajo je, da pravo deluje po načelu pravičnosti. TUDI zakon o vračilu blaga je napisan s težnjo da izenači pravice, ki jih ima potrošnik pri nakupu prek spleta s tistim ki jih je deležen pri nakupu v trgovini. Mislim da v trenutku, ko je blago odpečateno se smatra za uporabljeno in ga trgovec ne sme prodati naprej. Zato pa so varnostni pečati - da kupcu zagotavljajo da je blago nerabljeno. In v primeru, da sodnik sodi, da je prodajalec dolžan vrniti kupnino je bila povzročena škoda eni od pogodbenih strank. Torej sodba ni pravična.


UFFF ves ta traktat ko pa je vse jasno zapisano, če bi le vsi (vključno z mano malo bolje brali). V isti obrazložitvi sodbe, ki jo tako vehementno citirate piše ravno to: "28. Ob tem je dodati, da sodišče ni ugotavljalo manjvrednosti blaga zaradi njegove uporabe, saj toženka ni podala dokaznih predlogov, ki bi omogočali oceno njene škode, ki se kaže v manjvrednosti blaga."

Problem je torej v malomarnosti toženke/njenih odvetnikov, ki tega kar sem zgoraj spisal - prelomljen varnostni pečat in posledično povzročena škoda ne samo da ni bila ustrezno dokazana ampak sploh ni bila element sodbe. Ja ... danes lahko pravno prakso dobi kdorkoli :)

Razloži mi, kako lahko odprt pečat vpliva na karkoli. Za ugotovitev dejanskega stanja moraš odpreti vsaj embalažo, tako, da tvoje trditve ne pijejo vode. Kot naslednje pa mi razloži, kako boš dokazal, da je uporaba presegala tisto, ki je potrebna za določitev dejanskega stanja. Slednje je bilo pri DSLR možno, ampak pri grafični? Pa še v tem primeru potrošnik ne izgubi pravice do odstopa od pogodbe, temveč mu vrnejo npr. v tem primeru 10% manj EUR, z pravdanjem pa imajo zajetno više stroške, sploh, ker je sodba zanje že v naprej zgubljena.

Določitev dejanskega stanja se ne nanaša na to "kako zadeva deluje", temveč na velikost, barvo, kot je omenjeno v odgovoru inšpektorata pa očitno tudi na ceno. Še enkrat gre za zakon, ki ni spisan za prodajo tehnike, ampak kataloško prodajo oblačil. To da kupec pri tehniki res kupuje mačka v žaklju vsakič ko se odloči za nakup je problem, ampak pravno se ga ne da reševati s sposojanjem naprav.

Problem s tehniko je, da gre za zapleteno napravo pri kateri je nemogoče identificirati vse možne napake zgolj z vizualnim pregledom. Zato se možnost skritih napak nastalih med logistiko naprave od proizvajalca do kupca izniči z varnostnim pečatom, ki zagotavlja, da je stanje naprave v rokah kupca (zanemarjajoč fizične poškodbe) identično stanju naprave v katerem je napravo proizvajalec poslal na trg. Odstranitev varnostnega pečata to zagotovilo izniči - v trenutku ko na napravi ni več varnostnega pečata kupec ne more biti več prepričan kje se je naprava nahajala in obstaja možnost, da je ob uporabi prišlo do nezaznavnih napak. Mislim da je to jasno? V trenutku ko je odstranjen pečat se izdelek več ne smatra kot nov in prodajalec lahko kaj hitro zaide v težave če tak izdelek prodaja kot nov.

Nepravična in neživljenska s tvojega vidika.

Z vidika ostalih pa zelo pravična in zelo življenska.

Kar je pravzaprav nepomembno, ker (inteligenca sodnika/ce gor ali dol) je odločitev na sodišču tisto, kar šteje in ne mnenje enega pajaca.