Prepis nepremičnine iz starša na sina - najboljše opcije

Izročilna pogodba?
Nepremičnino ti avtomatsko ocenijo na najmanj 80% ocene po GURSU, razen če imaš cenilca, ki ti bo ocenil na manj. Prodaja za simbolno vrednost ne pride v poštev.
LP
P

Izročilna je super, sploh če nisi edinec.

Če boš v nepremičnino vlagal potem naredi kot smo mi - po koncu vlaganja se ugotovi povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganja. Na ta del se potem vpišeš lastnik ti. Na to se plača 2% davka in to je to.
Jaz sem pri nas vlagal v mansardno stanovanje in s pogodbo postal njen edini lastnik z moznostjo souporabe ostalih površin, ki so nujne za uporabo mansarde (parcele, stopnišča itd)
Smo pa imeli predpogodbo kjer sta morala starsa vsak mesec potrditi strosek vlaganja, kaj se zgodi v primeru da se premislita itd. Nato sledi pogodba in vpis v zemljisko knjigo
Darilna pogodba pomeni prevelik rizik, prevec davkov itd

mirch je 31. dec 2015 ob 17:33 izjavil:

ne diši najbolj -> Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti

Izročilno tudi. Če se ima sin namen tako obnašati do izročitelja, je itak nemoralno vseskupaj, iz nemoralnosti pa lahko povlečeš ničnost vsake pogodbe.

Preklic izročitve

555. člen

(1) Izročitelj lahko prekliče pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal.

(2) Enako pravico ima izročitelj, če potomec ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi in če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila v tej pogodbi naložena.

(3) V drugih primerih neizpolnitve bremen, prevzetih s pogodbo o izročitvi in razdelitvi, odloči sodišče, upoštevajoč pomembnost bremen za izročitelja in druge okoliščine primera, ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali pa ima samo pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen.



V primeru spora preklic pomeni, da mora vložiti tožbo na sodišču, s katero zahteva ugotovitev, da je bila pogodba preklicana in vrnitev tistega, kar je na podlagi tega bilo prejeto.

Hudo nehvaležnost je treba dokazati. Ni vsaka muha ta starih huda nehvaležnost, sodišča imajo dovolj pameti, da znajo razsoditi o tem.

V fiktivne prodajne pogodbe, kar najdeš po forumih, kjer se nato v primeru spora zahteva ugotovitev, da je prikrivala darilno pogodbo, se ne gre, ker si spet na istem - darilni pogodbi, saj itak darovalec/izročitelj istočasno postavi tudi zahtevek na preklic zaradi hude nehvaležnosti, saj mora paziti na potek enoletnega roka.

Najboljša je prodaja z 2%-nim davkom. Kam je prodajalec dal "denar" od prodaje, je stvar prodajalca in se morebiti dediči lahko na glavo postavijo.
Pri darilni ali izročilni pogodbi, je vedno možnost, da nekateri od eventualnih dedičev (sestre, bratje) uveljavljajo nujni delež, pri tem pa se ugotavlja vrednost daril velike vrednosti, kamor spada tudi vrednost nepremičnine.

Za tistega, ki naj bi prevzel nepremičnino, je 2%-ni davek, zelo nizka cena, za poznejše, možne komplikacije.

solatko je 1. jan 2016 ob 17:35 izjavil:

Pri darilni ali izročilni pogodbi, je vedno možnost, da nekateri od eventualnih dedičev (sestre, bratje) uveljavljajo nujni delež, pri tem pa se ugotavlja vrednost daril velike vrednosti, kamor spada tudi vrednost nepremičnine.

Pri izročilni pogodbi ostali dediči ne morejo zahtevati nujnega deleža, ker se morajo strinjati glede same izročilne pogodbe, kar potrdijo tudi s svojim podpisom.

sandmodnigga je 1. jan 2016 ob 19:32 izjavil:

se da skropucati v našem sistemu tako, da lahko tudi pa večih desetletjih zahtevaš nekaj, čemur si se odpovedal.

Geslo: boj se slovenskih sodišč in črkarskih pravd.

Hvala VSEM za mnenja, predloge, nasvete,...

chrush - Deli se premoženje, ki je ustvarjeno v skupni zvezi, vendar vsi otroci dedujejo po starših v enakem delu, torej tudi otroci v novi zvezi. Lahko pa bivša zakonca, skupno premoženje, otroku prodata in kupnino podarita temu otroku.
Seveda lahko po njuni smrti ostali otroci to prerekajo, vendar vprašanje, kaj bi dosegli, saj gre za premoženje, ki sta ga starša ustvarila skupaj, pred ločitvijo.

Samo prepis na skupnega otroka pa bi lahko bil izpodbijan, saj bo skupni otrok tudi dedič premoženja, ki ga starša ustvarjata v novih zvezah.

Predlagam posvet pri odvetniku, ki se ukvarja z dednim pravom.

Invictus - Si prebral OP-jev post. Oba imata v novi zvezi otroke in ne moreš teh kar odpisat, saj bo skupni, nujni dedič tudi na latnini obeh novih zvez. Ne vem, če gre tako na izi vse skupaj, saj so novi otroci tudi dedni upravičenci na vsem premoženju očeta in mame.

https://www.dedno-pravo.si/pogosta-vpra...

Potem si preberi še to.

Invictus je 25. jun 2020 ob 18:50 izjavil:

Sem prebral, zato je pa edini pravi postopek, da ne zajebeš prvega otroka, izročilna pogodba.

Da mu novi otroci iz novega zakona ne serjejo... Kaj ti ni jasno?!?!

In ostale dedice s pistolo prisilis v to?

solatko je 25. jun 2020 ob 19:11 izjavil:

Kdo pa se lahko odpove dedovanju, za mladoletne otroke, je dovolj privolitev staršev ali mora bit vključen CSD?

Dedovanju se lahko odpove samo neposreden dedic in se to samo za dediscino, ki bi sla njemu. Ne more pa se zapustnik za casa zivljenja v imenu dedica (lastnega sina) odpovedat. Torej oce se ne more odlocit da sin ne bo dedoval po njemu.

Invictus je 25. jun 2020 ob 19:23 izjavil:

Glede na to, da je še najstarejši pod 18, se bo tako ali tako najbrž vpletel CSD. Ker so ostali še mlajši... Ampak to zna iti celo skozi, ker sta oba starša za to... CSDju se dostikrat ne da preveč prerekati. Zna biti kako sodišče bolj zajebano zaradi kvazi skrbi za otroke...

Postopek bo pa že povedal notar...

Daj nehaj ze nakladat. Ne, oce se ne more odlocit da bo enega sina izlocil iz dediscine, razen v ozko dolocenih okoliscinah.

Glup je predvsem tisti, ki misli, da je sistem v RS nekaj unikatnega in drugacnega, kot v vecini EU drzav.

Se bolj glup je pa nekdo, ki misli da drzava kakorkoli odloca komu lahko nekdo za casa svojega zivljenja podari premozenje.

Ampak od nekoga ki se osnovne sole ni koncal vec tako ali tako ni pricakovat.

Ce si preglup da bi locil med razpolaganjem z lastnino za casa zivljenja in dednim pravom potem verjamem da ne razumes in lahko skupaj z matotom jokata naprej.

St235 je 25. jun 2020 ob 20:12 izjavil:

Ce si preglup da bi locil med razpolaganjem z lastnino za casa zivljenja in dednim pravom potem verjamem da ne razumes in lahko skupaj z matotom jokata naprej.

Za mene pomeni razpolaganje z lastnino za časa življenja tudi to, da če želim se lahko odločim da vso mojo lastnino dobi neka oseba in to ne bi smel noben imet možnost izpodbijat, pod pogojem da sem prepoznan kot opravilno sposoben posameznik...

To ali je unikum ali ne, me sploh ne zanima, ker četudi imajo vsi tak, ne pomeni da ni neumno... enako kot PAYGO sistem seveda =)

Invictus je 25. jun 2020 ob 22:20 izjavil:

Ti ne moreš spodbijati darila, dokler je tisti, ki je podaril, še živ.

Po smrti pa lahko, in ti tisti, ki ti je podaril vse, v bistvu ni podaril vsega, ker se potem bratec oz sestrica pritožita, da nista dobila nič?

Sicer sem to spraševal vsevednega, ampak žal ne želi odgovoriti.

hamez66 je 25. jun 2020 ob 20:18 izjavil:

Raje mi ti povej, kakšna je situacija v konkretnem primeru, ki sem ga opisal v prvi povedi, potem pa se lahko znašaš dalje. Če si pa preglup, da bi razložil, pa to seveda ne bo nič presenetljivega, saj si svojo glupost do sedaj že velikokrat dokazal.

dobiš odgovro takoj ko pojasniš, kaj imajo zaščitene kmetije s temo. In ja, so določene omejitve pri zaščitenih knetijah (nujni dediči in vračanje daril seveda ostane v veljavi), ki pa imajo toliko skupnega s to temo, kot ti s pametjo. Torej nič.

hamez66 je 25. jun 2020 ob 22:24 izjavil:

Invictus je 25. jun 2020 ob 22:20 izjavil:

Ti ne moreš spodbijati darila, dokler je tisti, ki je podaril, še živ.

Po smrti pa lahko, in ti tisti, ki ti je podaril vse, v bistvu ni podaril vsega, ker se potem bratec oz sestrica pritožita, da nista dobila nič?

Sicer sem to spraševal vsevednega, ampak žal ne želi odgovoriti.

Za razliko od tebe imam življenje in nisem online 24/7.

Ja, PO smrti lahko ostali nujni dediči praviloma zahtevajo vključitev daril v dedno maso.

Invictus je 25. jun 2020 ob 22:28 izjavil:

Tudi ne gre to za vsa leta nazaj...

Nekako gredo sodišča 10 lt nazaj, pa še to kadar sumijo, da je bil darovalec že malo psihično labilen.

Daj nehaj že lagat zavajat in delat idiota iz sebe. V primeru, daril nujnih dedičev se VSE lahko vrne v dedno maso. Omejitev 10 let si si potegnil iz riti. Edina omejitev v letih je 1 leto od podaritve darila, ki je bilo dano nekomu, ki ni nujni dedič.

hamez66 je 25. jun 2020 ob 20:08 izjavil:

Torej, če ima oče 3 otroke in enemu podari 100% svoje zaščitene kmetije, se potem ostala dva otroka po njegovi smrti ne moreta pritožit nad tem, da nista ničesar dobila?

Pri zaščiteni kmetiji je poleg zakona o dedovanju potrebno pogledati tudi Zakon dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki je kot lex specialis namenjen točno specifični situaciji.

Podrobnosti je preveč ampak v grobem je odgovor na tvoje vprašanje - Da, lahko bi se pritožila. Namreč zakon omejuje drobljenje kmetije, ne pa tudi nujnega deleža. V praksi to pomeni, da bi se ostala otroka lahko pritožila in bi se kmetija (oziroma vrednost lete) štela v dedno maso na podlagi katere bi se potem izračunal dejanski nujni delež, ki jima pripada. Je pa tukaj omejitev v tem, da se kmetije praviloma ne sme drobiti in posledično bi ta njuni delež prejela v obliki ostale pokojnikove lastnine oziroma v obliki izplačila s strani prevzemnika kmetije.

Torej sama zaščitena kmetija se lastniško praviloma ne deli, še vedno pa se šteje vrednost v dedno maso in še vedno lahko ostali dediči uveljavljajo nujni delež.

Invictus je 25. jun 2020 ob 22:28 izjavil:

Tudi ne gre to za vsa leta nazaj...

Nekako gredo sodišča 10 lt nazaj, pa še to kadar sumijo, da je bil darovalec že malo psihično labilen.

Skladno z zakonom o dedovanju se štejejo v dediščino vsa darila podarjena nujnim dedičem (torej ni omejitve v letih). Je pa potrebno poudarit, da na to ne pazi sodišče po uradni dolžnosti ampak morajo dediči zahtevat, da se vključi tudi specifična darila. (izjema so običajna manjša darila).

Pri dedovanju se pogosto meša dva pojma eno je kaj dediščina predstavlja v fizični obliki in drugo je kaj dediščina predstavlja v vrednosti. In pogosto potem pride do zmot, da se mora vse delit 50/50 (oziroma kolikor je pač dedičev). Pa temu ni tako. Tudi če recimo starša enemu otroku podarita stanovanje in drugi otroci potem zahtevajo vrnitev tega darila, sodišče v praksi seveda ne bo izselilo lastnika stanovanja in stanovanje delilo na dele, ampak bo pri izračunu nujnih dedičev upošteval ovrednot stanovanja (ob podaritvi) in posledično ali drugače razdelilo ostalo premoženje ali pa naložilo dediču, ki je prejel nesorazmerno več, da poplača ostale dediče.

Tako, da če ostanemo pri tvojem primeru in ti starši podarijo zaščiteno kmetijo. Ko nastopi dedovanje seveda ne bo vprašanje ali je kmetija tvoja ali ne, ampak bo vprašanje kako je mogoče (glede na vrednost vsega premoženja) poplačat tudi ostale nujne dediče. Pri tem bo kmetija kot takšna pač dvigala vrednost celotnega premoćenja in posledično nujnih deležev. Je pa mislim, da v zakonu tudi možnost, da dedič zaščitene kmetije zahteva sorazmerno znižanje nujnega deleža, če bi njegovo poplačilo ogrozilo obstoj kmetije. Sam to so že specifike, kjer bi moral odvetnik stvari pogledat na konkretnem primeru.

Izvršilna pogodba je praviloma najboljša rešitev, ki pa ima dve ključni pomankljivosti. Eno je, da se morajo z njo strinjat vsi nujni dediči. In drugo je, da te ne ščiti pred scenariji kot je zgoraj. S tem mislim, na to, da morebitni naknadni nujni dediči (recimo še nerojeni sorojenci) seveda niso avtomatično vključeni.

Ker smo pred podobnim izzivom, si bom izposodil temo.

Samostojna hiša in v njej 2 stanovanji (A in B). Načrtujemo gradnjo prizidka, ki bo v celoti namenjen za stanovanje B.
Stanovanji imata skupne števce za vodo in elektriko in sta povezani z notranjim stopniščem (skupni vhod) in z vidika občine oz. upravne enote ni podlage da zahtevajo ločene števce.

Je v takem primeru (skupni števci) možno urediti prepis (darilna ali izročilna pogodba) stanovanja B iz starša (oseba A) na otroka (oseba B)?

Kakšen je postopek, da se kot solastnik na prizidek (oz stanovanje B + prizidek) vpiše tudi partner (so investitor) osebe B?

Seveda je pa vprašanje, če etažno lastnino dopušča občina.

Po OPPN lahko pri vas niso dovoljene dvostanovanjske hiše.

Še ankra za vse tiste, ki ne berete za nazaj!

Izročilna pogodba s preužitkom za izročitelja. Se morajo strinjati in podpisati vsi morebitni dediči po izročitelju, se je ne da izpodbijat, razen na sodišču s trani izročitelja v primeru dokazanega zanemarjanja in neizpolnjevanja zadev napisanih v pogodbi.

Ostale variante z darilnimi in drugimi variantami so samo kompliciranje, možno izpodbijanje, nujni deleži, . . . in kar kličejo k problemom.

Izročilna pogodba se sestavi in podpiše pri notarju, notar tudi uredi vpis v zemljiško knjigo.

Ugani, potem pa razloži!

Predlagam izročilo pogodbo, ostalo se lahko zakomplicira. Tam se napiše bonitete izročitelja, kaj koristi, . . .

Ti dve pogodbi lahko zdruziš, izročilna+preužutek, prav tako se lahko razdeli premoženje med ostale deležnike.
Torej skupaj ena pogodba, ki rešuje vse.