Apple bo Italiji po dogovoru plačal 318 milijonov evrov zaostalih davkov

Davek na potrošnjo ima to slabo lastnost, da je je kumulativen in zato z njim ne moreš "pretiravati". Pri vsaki spremembi lastništva nad predmetom se tako prišteva na že predhodno obdavčeno vrednost, kar pri nekaterih proiyvodnih procesih privede do viskoih povišanj cene, ki ni sorazmerna z vrednostjo. Tako so prekomerno prizadete panoge, kjer je veliko korakov in sprememb lastništva od surovine do končnega izdelka, v veliki prednosti pa so storitvene panoge in izvozniki surovin ali polizdelkov.

Takšna davčna oaza bi tako vodila v državo, ki bi bila davčno ugodna za podjetja, ki ničesar ali zelo malo prodajo v državi (pri izvozu se PDV ne obračunava zaradi mednarodne konkurečnosti), produkti pa so bodisi storitve, bodisi surovine/polizdelki s tipično zelo nizko dodano vrednostjo in profitabilnostjo. Oboje bi privedlo do siromašenja proračuna države na račun tistih podjetij, ki niso v "davčno optimizirani" panogi. Ta podjetja bi bila bodisi prekomerno prizadeta (npr. od surovine za gnojilo so tipično 3 spremembe lastništva, od kmeta do trgovinske police so tipično 4 spremembe lastništva) ali pa bi bila osnovana na storitvenem sektorju (en korak obračunavanja PDV), ta pa prosperira, samo takrat, kadar je dovoljšen delež populacije zaposlen v panogah z visoko dodano vrednostjo (česar pa ni, ker tvoj predlog PDV promovira off-shore podjetja z nizko dodano vrednostjo).

Rekel bi, da bi to bil TKO za državo, ki bi postala revna država revežev, ki imajo poceni frizerje in drag kruh. Idelano za odseljevanje na vrat in nos.

Popravek PDV bi bile različne davčne stopnje glede na tipično ali pričakovano število sprememb lastništva na poti do končnega kupca, vendar pa bi to precej zakompliciralo sam davčni sistem, nadzor na pobiranjem davkov in tudi uspešnost države pri pobiranju davkov. Vse to pa so stvari, ki negativno vplivajo na davčne prihodke, kar je potrebno nato kompenzirati z višjo davčno stopnjo ali pa z bolj podhranjeno javno upravo, ki je potem tudi manj sposobna izvajati kompleksnejši nadzor nad pobiranjem davkov, zaradi česar je več davčnih goljufij, ... Ali vidiš, kam gre potem ta pot?

avani je 9. jan 2016 ob 13:34 izjavil:

torej bi morali imeti nekaksen davek na... transakcije?

Saj jih imamo nekaj podobnega, samo kapitalisti so tu najmanj obremenjeni

Saj imamo davek na dodano vrednost. Podjetja plača davek na tisto vrednost, ki jo ustvari.

Npr. Podjetje kupi surovine za 100 in proda izdelek iz teh surovin za 200. Efektivno obračuna davek le na tistih 100 dodane vrednosti.

Ko se vhodni in izstopni zneski poračunajo, ter poravna dolg državi ali pa država poravna dolg podjetju, mora biti razlika vedno 0.

Čaki, zakaj pol jaz vsak mesec plačujem par jurjev DDVja?

Če si zavezanec za DDV, in si končni uporabnik storitve DDV zavezanca, potem plačaš DDV ti. Čeprav si podjetje.

Če si zavezanec za DDV, potem ne plačaš niti centa DDV-ja.

Malo dvoumno si napisal. DDV plačaš. Je pa res, da ga tudi zaračunaš. Zadeva se ne poračuna avtomatično, ti opraviš transakcije.

iKst je 9. jan 2016 ob 19:32 izjavil:

Če si zavezanec za DDV, potem ne plačaš niti centa DDV-ja.

Malo dvoumno si napisal. DDV plačaš. Je pa res, da ga tudi zaračunaš. Zadeva se ne poračuna avtomatično, ti opraviš transakcije.

Da. Gledal sem izključno na končen efekt, ne na proces v katerem podjetje nekaj časa brezobrestno kreditira državo, preden se stvari izenačijo.

Ti še vedno ne razumeš razlike med tax breakom in davčnimi utajami.

iKst je 12. jan 2016 ob 09:51 izjavil:

Ti še vedno ne razumeš razlike med tax breakom in davčnimi utajami.

Seveda razumem. Problem je, ker vi ne dojamete, da je zadaj vse skupaj ista pesem. Dvojni irski sendvič je dovoljen, pa ga skušajo sedaj odpraviti, če greš pa do uradnika in rečeš "kaj mi daš, da pridemo, koliko davka mi ne bo treba plačati in koliko denarja mi daš še za povrhu" so pa mokre sanje vseh. Pod črto pa v obeh primerih davek ni plačan, samo drugače se ga zapakira, da so mozoljavci veseli.

Invictus je 12. jan 2016 ob 09:55 izjavil:

Večina tukaj ne loči med davčno optimizacijo, davčno utajo in ugodnosti pri davkih.

Nima se smisla pritoževati nad finančno nepismenostjo, kjer še mediji vse pojme mešajo med seboj ali pa pišejo tako, da človeka še dodatno zmedejo.

Npr. Evropska komisija je ugotovila, da je Belgija (torej država) kršila določila o državni pomoči, s tem, ko je omogočala selektivne ugodnosti pri davkih (nudila je poseben režim obdavčitve za dobiček nekaterih podjetij).

Na koncu članka pa se je avtorici (Silva Čeh) zdelo vredno razpisati še o boju Evropske komisije proti davčnim utajam (vir). Ali se potem čudiš, če začno s časom tudi vsi ostali vse metati v isti koš, ne glede na to, kdo je počel kaj in kdo je kršil kateri predpis in na kakšen način, če je sploh prišlo do kakšne kršitve in ne zgolj do izkoriščanja luknje v predpisih.

iKst je 12. jan 2016 ob 10:09 izjavil:

V drugem primeru se zadeva sprejme obojestransko. Tako, da se vsi udeleženi strinjajo z dogovorom. V prvem primeru gre za davčno utajo, ki jo multinacionalke skrivajo za loopholi v davčni zakonodaji.

Kaj? A si prebral kaj si napisal? Napisal si tole:
Primer 1: Država reče "5 let vam ni potrebno plačevati davkov, damo vam 50 milijonov evrov in zastonj zemlje kolikor je boste potrebovali", Korporacija se s tem strinja. Mozoljavci so tiho. Vse pošteno.
Primer 2: Država reče "Pri nas je možno optimizirati plačevanje davka na 1%", Korporacija se strinja. Mozoljavci popenijo, ker Korporacija ne plačuje enakega davka kot ostali in to označijo za nepošteno početje.
Seveda, moramo biti politično korektni in vse napore usmeriti v slovnične napake, pravilne izraze, pravilne postopke, urade, agencije, novele...da le ne bi rekli bobu bob in videli, da je vse skupaj isti šmorn.

Kako ne reče? A zakone jim je napisal pa kdo? Stric iz Ozadja?

"Utaja" je, kadar počneš nekaj nelegalnega.
Izkoriščanje zakonitih možnosti, da se zmanjša obdavčitev, pa je natančno to: legalno početje, ki se ga lahko posluži vsakdo, ki ima to možnost in bedak je tisti, ki tega ne počne.

Po tvoje so starši, ki uveljavljajo olajšavo za vzdrževane družinske člane, navadni utajevalci davka. V resničnem svetu pa samo legalno optimizirajo svoje prihodke, na način, ki ga kdo drug ne more izkoristiti. Bili bi kronani idioti, če tega ne bi počeli.

Nelegalno? A bi ti mogoče o tem irskem sendviču prebral kakšno? Saj veš, da sploh veš o čem pametuješ...

Ta sendvič je največkrat opevan, zato je zdaj na tapeti. Ostalo početje je pa ali legalno (če ti ni všeč še ne pomeni, da ni) ali pa nelegalno (in v tem primeru jih morajo za jajca). Lahko je pa tudi nekaj vmes in takrat je legalno dokler se nekdo ne odloči, da bi izsilil nekaj denarja in takrat ni več legalno. Davki 101 :)

Ne, korporacije zakonov ne spoštujejo. Do ene mere "optimizirajo" davke in svoja dejanja prikrivajo z raznimi legalnimi in pol legalnimi mahinacijami. V veliki večini primerov pa to mejo legalnosti krepko prestopijo, ker vejo, da jim tega ni mogoče dokazati.

Če ti dam primer Slovenije. Pri nas FURS ne briga, kje imaš ti prijavljeno firmo. Če ugotovijo, da je podjetje dejansko vodeno iz Slovenije, boš tudi v podjetju na Sejšelih ali BVI plačal slovenske davke. Enako velja za izplačilo fizičnim osebam. Če se po Sloveniji voziš s službenim avtom, ki ti ga kupi off shore podjetje, boš pri nas plačal ustrezne dajatve. Država, kjer imaš registrirano podjetje ima lahko davke v minus, pa Slovenije to prav nič ne briga, plačal boš slovenske davke.

Zakomplicira se pri dokazovanju. Prvič je problem ugotavljanje dejanskih cen med povezanimi osebami (transfer prices, o tem smo že govorili). Ko imaš enkrat tako razvejano mrežo kot jih imajo tech giganti, tudi mahinacije cen med povezanimi osebami niso problem, gre pač zadeva čez verigo firm, pa je načeloma po črki zakona, ampak v nasprotju z njegovim bistvom.

Druga stvar je anonimnost, ki jo ponujajo offshore haveni. Določene države nimajo nobenih sporazumov z USA ali EU o poročanju, omogočajo ustanovitev podjetja z nomineejem, kar dejanskemu lastniku daje praktično popolno anonimnost. V praksi se dogaja, da matično podjetje ustanovi verigo offshore podjetji, preko katere posluje s svojo podružnico v državi kot je npr. Irska (nizki davki ampak še vedno v "civiliziranem" svetu). Vmes se dogaja marsikaj, pa živ bog ne more ugotoviti kaj.

Kaj se da ugotoviti? Kako boš ugotovil, da je podjetje iz Sejšelov ali BVI moje? Direktor firme je nominee, ustanovitelj je odvetnik, ki mu ni potrebno razkriti, kdo je njegova stranka (tudi uradnih zapisov o tem ni, ti imaš edini kopijo papirja), pod bančni račun v Hong Kongu je podpisan spet en drug nominee, država, kjer je ustanovljeno podjetje pa že po defaultu ne poroča nobenem ničesar, ker je to njena "konkurenčna prednost".

Kako pa veš, da je nekaj narobe? Pogledaš v kristalno kroglo, al kaj? Pa komu je FURS to naredil? Mogoče kakemu kretenu, ki je imel firmo prijavljeno na Cipru v lastni bajti in si je denar nakazoval direktno na slovenski TRR.

Korporacije tipa Apple, Google, MS in podobni imajo malenkost bolj sofisticirane mreže, ki jih je nemogoče razbiti. V kombinaciji z raznimi pol-legalnimi sendviči in legal budgetom v višini proračuna manjše države ni junaka, ki bi jim uspel dokazati utajo. Aja, pa politično podporo sem pozabil. Seveda ni pretiranega interesa, če so praktično vsi ameriški politiki posredno ali neposredno udeleženi v kakšnem od teh podjetji.

Katere račune in bilance? Slovenski davkarji bodo gledali račune od tujega podjetja, za katerega se niti ne ve kdo je lastnik? Pa katere bilance, če v večini offshore havenov ni treba oddajati poročil, ponekod niti sprotnega računovodstva ne rabiš.

Če grejo gledati slovensko firmo, pa vidijo le nakazilo na tujo firmo na podlagi čisto legit računa. Če je vmes med temi "pravimi" davčnimi oazami še kakšna Irska, Ciper, Lihtenštajn itd., je sled že praktično zabrisana. S tem, da imajo te velike korporacije postavljen precej bolj kompleksne sisteme.

Zakaj ljudje, ki nimajo pojma o osnovah vedno obtožujejo sogovornike, da nimajo pojma :)

Firma iz sejšelov je legit firma. Ima bančni račun, ima ustanovitelja in navzven normalno posluje. Na kakšni podlagi bi ti kar povprek označil transakcijo kot neupravičen strošek?

Slovenski davkarji so se sicer nekaj trudili s pavšalnimi obdavčitvi transakcij v znane davčne oaze, ampak noben problem ni naredit še ene firme v UK ali na Irskem ali kakšni drugi državi, ki malo manj očitno služi davčnim utajam.

Zakon je bil sigurno kršen, samo dokazati je praktično nemogoče. Vsake toliko sicer komu dokažejo kakšen manjši del, in plača en "drobiž" davkov za nazaj pa kakšno minimalno kazen. Ostalega pač ne moreš dokazati.

To, da korporacije delajo "davčno optimizacijo" je pesek v oči.

Kaj ma to veze z utajo davkov? Nikjer nisem napisal, da je vse kar korporacije delajo nelegalno. Samo tisti del, v katerem utajajo davke.

Kaj tebi ni jasno? A sem kje napisal, da je pošiljanje avtomobilov po delih sporno? Sporne so davčne utaje.

iKst je 12. jan 2016 ob 17:45 izjavil:

Zakaj ljudje, ki nimajo pojma o osnovah vedno obtožujejo sogovornike, da nimajo pojma :)

Firma iz sejšelov je legit firma. Ima bančni račun, ima ustanovitelja in navzven normalno posluje. Na kakšni podlagi bi ti kar povprek označil transakcijo kot neupravičen strošek?

Slovenski davkarji so se sicer nekaj trudili s pavšalnimi obdavčitvi transakcij v znane davčne oaze, ampak noben problem ni naredit še ene firme v UK ali na Irskem ali kakšni drugi državi, ki malo manj očitno služi davčnim utajam.

Transakcijo označiš kot neupravičen strošek, ko za njo ni nobenega poslovnega razloga. Nobene storitve. ne moreš kar napisati nekega pavšalnega računa, če zanj ni neke podlage v smislu produkta, rešitve, soritve, papirja. pač ne gre. Nikjer na svetu. Fiktivni računi pač niso priznani.

Če nimaš pojma, raje ne bluzi ...

iKst je 12. jan 2016 ob 23:27 izjavil:

V teh primerih je praktično nemogoče dokazat, da gre za fiktivne račune.

Dokazovanje je preprosto. Namreč preveriš cene storitev in podjetje. Če ne dajo dokaza o storitvi, lahko na to transakcijo nabiješ davek. In to delajo.