Normiran s.p. vprašanja... ?

matic492 je 28. nov 2022 ob 23:02 izjavil:

DDV nima veze z SPji, normiranci, popoldanci itd. ampak samo 50k OBDAVČLJIVEGA prometa v SLO (če programiraš za tuje stranke, to ni obdavčjiv promet v SLO, ker je reverse charge)

Res rabimo en sticky FAQ post tukaj v tej temi :)

Bi koristilo. Kaj pomeni 50k obdavcljivega prometa? Ce delas s tujo firmo je tudi vazno a je ta firma v EU ali ne.

mirancar je 28. nov 2022 ob 22:50 izjavil:

tudi mene to zanima. jaz sem vedno mislil da je 50k meja za normiranga popoldanca. a pol greš lahko kar naprej z samo 20% davka? edin ratat moraš davčni zavezanec, seprav račun z DDV?

Do 50k prometa si lahko “mali DDV zavezanec” po tem pa se moras obvezno vkljuciti v sistem DDV. Strankam v SLO bos zaracunal DDV, V EU pa ne.

Ce pa poslujes samo z EU drzavami (izdajas racune za programiranje v Nemcijo recimo) pa se moras registrirat kot atipicni DDV zavezanec kjer si enako do 50k pac “atipicni” in edina lasnost te atipicnosti je zate opcija, da izdajas racune v EU z reverse chargeom še predno prebijes mejo 50k kjer pac moras postati “obvezni DDV zavezanec”. Poslovanja za EU ti to ne spremeni, še vedno reverse charge (brez obracunavanja DDV).

CrniPanter je 29. nov 2022 ob 09:02 izjavil:

Do 50k prometa si lahko “mali DDV zavezanec” po tem pa se moras obvezno vkljuciti v sistem DDV. Strankam v SLO bos zaracunal DDV, V EU pa ne.

Ce pa poslujes samo z EU drzavami (izdajas racune za programiranje v Nemcijo recimo) pa se moras registrirat kot atipicni DDV zavezanec kjer si enako do 50k pac “atipicni” in edina lasnost te atipicnosti je zate opcija, da izdajas racune v EU z reverse chargeom še predno prebijes mejo 50k kjer pac moras postati “obvezni DDV zavezanec”. Poslovanja za EU ti to ne spremeni, še vedno reverse charge (brez obracunavanja DDV).

Hm, eno vprasanje...
Trenutno sem atipicni DDV zavezanec, racune izdajam v Slo in Nemcijo.
Skupaj imam malo vec kot 50k prihodka, ampak vecina Nemcija (90%), Slo manj (10%).

Ali se moram vseeno vkljuciti v sistem DDV?

Ali se gleda celotni prihodek (Nemcija+Slo) ali samo Slo (kot je nekdo zgoraj napisal, obdavcljivega prometa, ce sem prav razumel)?

koli99 je 29. nov 2022 ob 09:19 izjavil:

CrniPanter je 29. nov 2022 ob 09:11 izjavil:

koli99 je 29. nov 2022 ob 09:00 izjavil:

Lahko nekdo preveri ali moji izračuni držijo (popoldanski normiran sp);

Prihodek 10.000; dohodnina 400; dobiček 9.600
Prihodek 25.000; dohodnina 2.000; dobiček 23.000
Prihodek 60.000; dohodnina 8.200; dobiček 51.800

opomba: prispevki niso upoštevani

Mislim da ne.

Prihodek 10.000 in 25.000 štimata.

Pri 60.000 pa mislim da je pravilna cifra 7.000 dohodnine in dobiček 53.000.

Hvala, en IF premalo:)

Test; Prihodek 100.000; dohodnina 15.000; dobiček 85.000; štima?

Štima

peachkovit je 29. nov 2022 ob 09:11 izjavil:

Hm, eno vprasanje...
Trenutno sem atipicni DDV zavezanec, racune izdajam v Slo in Nemcijo.
Skupaj imam malo vec kot 50k prihodka, ampak vecina Nemcija (90%), Slo manj (10%).

Ali se moram vseeno vkljuciti v sistem DDV?

Ali se gleda celotni prihodek (Nemcija+Slo) ali samo Slo (kot je nekdo zgoraj napisal, obdavcljivega prometa, ce sem prav razumel)?

Ne rabis se vkljucit v sistem DDV, @CrniPanter se tule moti.

Obdavcljiv promet v tem kontekstu pomeni promet, ki bi bil predmet obdavcitve z DDV v primeru, da bi bil ti DDV zavezanec. Izvajanje storitev za narocnika iz druge drzave EU praviloma ne spada v to kategorijo (zgoraj omenjeni reverse charge), zato se tudi ne steje v kvoto 50k.

kriptobog je 29. nov 2022 ob 10:08 izjavil:

Recordman je 29. nov 2022 ob 09:50 izjavil:

peachkovit je 29. nov 2022 ob 09:11 izjavil:

Hm, eno vprasanje...
Trenutno sem atipicni DDV zavezanec, racune izdajam v Slo in Nemcijo.
Skupaj imam malo vec kot 50k prihodka, ampak vecina Nemcija (90%), Slo manj (10%).

Ali se moram vseeno vkljuciti v sistem DDV?

Ali se gleda celotni prihodek (Nemcija+Slo) ali samo Slo (kot je nekdo zgoraj napisal, obdavcljivega prometa, ce sem prav razumel)?

Ne rabis se vkljucit v sistem DDV, @CrniPanter se tule moti.

Obdavcljiv promet v tem kontekstu pomeni promet, ki bi bil predmet obdavcitve z DDV v primeru, da bi bil ti DDV zavezanec. Izvajanje storitev za narocnika iz druge drzave EU praviloma ne spada v to kategorijo (zgoraj omenjeni reverse charge), zato se tudi ne steje v kvoto 50k.

Kaj pa v primeru drzave izven EU, isto? Torej lahko klofas normiranca do katerega zneska? 300k v dveh letih?

Da.

normada je 29. nov 2022 ob 10:38 izjavil:

Pozdrav,

včeraj sem imel par ur viška časa (žal mi zaradi letnih omejitev normiranega s.p.-ja čas ostaja) in sem postavil https://blaginjazavse.si/

Zaenkrat je možno pisati državnim svetnikom, ki so pristojni za vašo občino in jih pozvati k vetu na dohodninski zakon. Danes zvečer dodam še možnost dopisa "priporočenim"/"neodločenim" (ima kdo kak boljši termin?) poslancem (tj. SDS in NSi), ki bi lahko vložili zahtevo za zakonodajni referendum.

Naslov strani je malo ironičen (za tiste, ki vam je politika blizu), a zdi se mi, da drži kot pribito.

P.S.: Oblikovanje še ni popolnoma prijazno mobilnim telefonom, a tudi to odpravim danes zvečer.

normada

Pohvalno. Ampak, če/ko bo Svet dal veto, je potrebna le absolutna večina v parlamentu, kar ob Svobodnih 41 sedežih ne bo težko. Slovenci s(m)o pač levi in revni. Kdor blokira dohodninski zakon, pomeni, da dela proti volji ljudstva.

Zamenjaj jih

Come on, se vedno se vrtimo v krogu. Normiranca vedno lahko "klofas" do 300k/dveh letih. Nima veze s tem komu in kam izdajas racune.

Folk ne zna postavit vprasanj in potem dobiva delne/nepovezane odgovore. Dober racunovodja bo to sicer zaznal in razlozil... ampak vprasanje ce bo "podjetnik" razumel kaj mu hoce razlozit.

normada je 29. nov 2022 ob 10:38 izjavil:

Pozdrav,

včeraj sem imel par ur viška časa (žal mi zaradi letnih omejitev normiranega s.p.-ja čas ostaja) in sem postavil https://blaginjazavse.si/
...
normada

... si prepričan, da ti državnozborski e-poštni naslovi držijo?

"Bojana Potočan" <bojana.potocan@dz-rs.si>, "Branko Tomažič" <branko.tomazic@dz-rs.si>, "Cvetko Zupančič" <cvetko.zupancic@dz-rs.si>, "Alojz Kovšca" <alojz.kovsca@dz-rs.si>, "Lidija Jerkič" <lidija.jerkic@dz-rs.si>, "Oskar Komac" <oskar.komac@dz-rs.si>, "Ladislav Rožič" <ladislav.rozic@dz-rs.si>, "Branimir Štrukelj" <branimir.strukelj@dz-rs.si>

... ker "dz" je za Državni zbor RS, najbrž je vsaj pri večini pravilno "@ds-rs.si", torej "ds" kot Državni svet RS.

A to si nameno izbral slogan Levice drugače :D

matic492 je 29. nov 2022 ob 11:25 izjavil:

A to si nameno izbral slogan Levice drugače :D

Saj je napisal:
Naslov strani je malo ironičen (za tiste, ki vam je politika blizu), a zdi se mi, da drži kot pribito.

Najprej se odloči, kaj točno nas želiš vprašati. Ali je to "do koliko prihodkov imaš lahko normiranca" (do 300k/2 leti) ali "koliko stroškov se mi prizna" (imaš na zadnjih par straneh cel kup informacij in izračunov) ali pa morda celo "kdaj moram postati zavezanec za DDV" (imaš par objav nazaj cel kup informacij).

Ker v enem postu citiraš ddv in sprašuješ neko drugo stvar, v drugem postu pa sprašuješ neko povsem tretjo stvar.

user4683 je 29. nov 2022 ob 12:05 izjavil:

Najprej se odloči, kaj točno nas želiš vprašati. Ali je to "do koliko prihodkov imaš lahko normiranca" (do 300k/2 leti) ali "koliko stroškov se mi prizna" (imaš na zadnjih par straneh cel kup informacij in izračunov) ali pa morda celo "kdaj moram postati zavezanec za DDV" (imaš par objav nazaj cel kup informacij).

Ker v enem postu citiraš ddv in sprašuješ neko drugo stvar, v drugem postu pa sprašuješ neko povsem tretjo stvar.

kriptobog je 29. nov 2022 ob 11:59 izjavil:

Ma koga naj vzamem, da obvlada te zadeve? Do sedaj so vsi isto tupili. Torej ce prav razumem, imas lahko popoldanca in ce delas sam s tujimi firmami lahko cepas preko 50k letno in imas na vse 80% priznanih normiranih ali samo do 50k kot pravijo racunovodje?

Sem začel zjutraj pisat "FAQ", ampak še veliko manjka, če se komu da, naj doda, če ne bom pa jaz kasneje dodajal in malo polepšal in mogoče spremenil strukturno


1. Normiran SP
Normirana obdavčitev SPja je samo ureditev, kako se obračunajo stroški in davek na dobiček. V praktično vseh ostalih pogledih je pač SP kot SP in je enak vsem ostalim. Več o obdavčitvi spodaj.

2.DDV Zavezanstvo (in atipično zavezanstvo)
Tega ne mešajte z obdavčitvijo dobička!
DDV zavezanstvo je ločeno in ima enaka pravila za vse pravne osebe (tudi DOO in navaden SP, zdaj DD je ponavadi ogromna firma, ampak I guess v teoriji bi lahko imel DD, ki ni DDV zavezanec.)

Da postaneš DDV zavezanec je omejitev 50k EUR na leto, AMPAK to ni (nujno) isto kot celoten promet. Tukaj se šteje samo "obdavčjiv promet", zdaj tukaj ne bom šel v detajle, ampak v našem kontekstu IT normirancev je to pomembno, ker:
Obdavcljiv promet v našem kontekstu pomeni promet, ki bi bil predmet obdavcitve z DDV v primeru, da bi bil ti DDV zavezanec. Izvajanje storitev za narocnika iz druge drzave EU praviloma ne spada v to kategorijo (zgoraj omenjeni reverse charge), zato se tudi ne steje v kvoto 50k.

Dam primer:
- v letu zdam 10k računov slovenski firmi
- v istem letu zdam 40k računov nemški firmi
== 50k prometa. Ampak samo 10k od tega je obdavčljivega v Sloveniji zato nobenemu ne zaračunam DDV.
* moram pa postati atipični zavezanec

2.1 Atipični DDV Zavezanec
Večina v IT konktekstu tudi izdajamo račune v tujino - EU, zato boste v tem primeru postali atipični DDV zavezanec.
Kaj to pomeni?
TODO:

Tukaj si zamislite 3 področje

1. Slovenija
2. EU (bolj natančno - vse države, kjer imajo VAT ID - torej enako kot naša davčna)
3. Vse ostale države (ZDA,UK)

in pa poleg tega še fizične/pravne osebe - torej če izdate račun podjetju ali fizični osebi
TODO

2.2 DDV Zavezanec.
TODO:


3. "popoldanski" (normiran) SP
"popoldanski" je pogovorni termin in ne obstaja v pravni ureditvi. Vsi (normirani) SPji so enaki v smislu davkov/DDVja, razlika je samo kje si LASTNIK (torej ti sam) plačuje prispevke. Če si redno zaposlen in imaš "popoldanca", si plačuješ prispevke (zdravstveno, pokojninsko, starševsko itd., vse na plačilni listi) preko redne zaposlitve, zato imaš na "popoldancu" samo 80EUR fiksno dodatnih na mesec, ki se ti sploh ne štejejo v pokojninsko osnovo.

4. Obdavčitev prometa - Normiran SP
** bom pisal po novem zakonu, stari je seveda 4% do 100k
Velikokrat vidimo, da piše "4% do 50k, 12% od 50-100k", to pride iz naslednjega izračuna:
- do 50k prometa je 80% stroškov = 50-40 = 10k dobička * 0.2 (davek) = 2000EUR (v akontacijah deljeno z 12 mesci)
- od 50k do 100k prometa je 40% stroškov = 50-20 = 30k dobička * 0.2 = 6000EUR (v akontacijah deljeno z 12 mesci)
- nad 100k je 0% stroškov, tako da je vsak evro nad 100k obdavčen direktno z 20%. ** glej skupno omejitev 300k /2 leti

5. skupna omejitev 300k / 2 leti
TODO

matic492 je 29. nov 2022 ob 12:08 izjavil:

user4683 je 29. nov 2022 ob 12:05 izjavil:

Najprej se odloči, kaj točno nas želiš vprašati. Ali je to "do koliko prihodkov imaš lahko normiranca" (do 300k/2 leti) ali "koliko stroškov se mi prizna" (imaš na zadnjih par straneh cel kup informacij in izračunov) ali pa morda celo "kdaj moram postati zavezanec za DDV" (imaš par objav nazaj cel kup informacij).

Ker v enem postu citiraš ddv in sprašuješ neko drugo stvar, v drugem postu pa sprašuješ neko povsem tretjo stvar.

kriptobog je 29. nov 2022 ob 11:59 izjavil:

Ma koga naj vzamem, da obvlada te zadeve? Do sedaj so vsi isto tupili. Torej ce prav razumem, imas lahko popoldanca in ce delas sam s tujimi firmami lahko cepas preko 50k letno in imas na vse 80% priznanih normiranih ali samo do 50k kot pravijo racunovodje?

Sem začel zjutraj pisat "FAQ", ampak še veliko manjka, če se komu da, naj doda, če ne bom pa jaz kasneje dodajal in malo polepšal in mogoče spremenil strukturno


1. Normiran SP
Normirana obdavčitev SPja je samo ureditev, kako se obračunajo stroški in davek na dobiček. V praktično vseh ostalih pogledih je pač SP kot SP in je enak vsem ostalim. Več o obdavčitvi spodaj.

2.DDV Zavezanstvo (in atipično zavezanstvo)
Tega ne mešajte z obdavčitvijo dobička!
DDV zavezanstvo je ločeno in ima enaka pravila za vse pravne osebe (tudi DOO in navaden SP, zdaj DD je ponavadi ogromna firma, ampak I guess v teoriji bi lahko imel DD, ki ni DDV zavezanec.)

Da postaneš DDV zavezanec je omejitev 50k EUR na leto, AMPAK to ni (nujno) isto kot celoten promet. Tukaj se šteje samo "obdavčjiv promet", zdaj tukaj ne bom šel v detajle, ampak v našem kontekstu IT normirancev je to pomembno, ker:
Obdavcljiv promet v našem kontekstu pomeni promet, ki bi bil predmet obdavcitve z DDV v primeru, da bi bil ti DDV zavezanec. Izvajanje storitev za narocnika iz druge drzave EU praviloma ne spada v to kategorijo (zgoraj omenjeni reverse charge), zato se tudi ne steje v kvoto 50k.

Dam primer:
- v letu zdam 10k računov slovenski firmi
- v istem letu zdam 40k računov nemški firmi
== 50k prometa. Ampak samo 10k od tega je obdavčljivega v Sloveniji zato nobenemu ne zaračunam DDV.
* moram pa postati atipični zavezanec

2.1 Atipični DDV Zavezanec
Večina v IT konktekstu tudi izdajamo račune v tujino - EU, zato boste v tem primeru postali atipični DDV zavezanec.
Kaj to pomeni?
TODO:

Tukaj si zamislite 3 področje

1. Slovenija
2. EU (bolj natančno - vse države, kjer imajo VAT ID - torej enako kot naša davčna)
3. Vse ostale države (ZDA,UK)

in pa poleg tega še fizične/pravne osebe - torej če izdate račun podjetju ali fizični osebi
TODO

2.2 DDV Zavezanec.
TODO:


3. "popoldanski" (normiran) SP
"popoldanski" je pogovorni termin in ne obstaja v pravni ureditvi. Vsi (normirani) SPji so enaki v smislu davkov/DDVja, razlika je samo kje si LASTNIK (torej ti sam) plačuje prispevke. Če si redno zaposlen in imaš "popoldanca", si plačuješ prispevke (zdravstveno, pokojninsko, starševsko itd., vse na plačilni listi) preko redne zaposlitve, zato imaš na "popoldancu" samo 80EUR fiksno dodatnih na mesec, ki se ti sploh ne štejejo v pokojninsko osnovo.

4. Obdavčitev prometa - Normiran SP
** bom pisal po novem zakonu, stari je seveda 4% do 100k
Velikokrat vidimo, da piše "4% do 50k, 12% od 50-100k", to pride iz naslednjega izračuna:
- do 50k prometa je 80% stroškov = 50-40 = 10k dobička * 0.2 (davek) = 2000EUR (v akontacijah deljeno z 12 mesci)
- od 50k do 100k prometa je 40% stroškov = 50-20 = 30k dobička * 0.2 = 6000EUR (v akontacijah deljeno z 12 mesci)
- nad 100k je 0% stroškov, tako da je vsak evro nad 100k obdavčen direktno z 20%. ** glej skupno omejitev 300k /2 leti

5. skupna omejitev 300k / 2 leti
TODO

Hvala za tole :)

Obdavcljiv promet v našem kontekstu pomeni promet, ki bi bil predmet obdavcitve z DDV v primeru, da bi bil ti DDV zavezanec. Izvajanje storitev za narocnika iz druge drzave EU praviloma ne spada v to kategorijo (zgoraj omenjeni reverse charge), zato se tudi ne steje v kvoto 50k.

Osebno bi tole dopolnil na način, da bi jasno zapisal, da izvajanje storitev za naročnika iz druge države EU, kjer je DDV obračunan na podlagi reverse charge, ne spada v to kategorijo in zato ne šteje v kvoto 50k. Medtem, ko izvajanje storitev za naročnika, kjer reverse charge ne pride v poštev (ker ni zavezanec za DDV ali je plačila DDV oproščen, je fizična oseba,...) seveda sodi med obdavčljiv promet.

Če imaš voljo dodaj še kak stavek o načinu izračuna prispevkov, namreč sprememba na področju normirancev bo tukaj bolj vplivala na to koliko denarja na koncu ostane, kot pa sama obdavčitev.

Drugače pa hvala za napisano, naravnost neverjetno je koliko ljudi ni sposobno ločit med tem kaj so mejne vrednosti za to, da ostaneš v sistemu normiranih stroškov, kolikšni so dejansko priznani normirani stroški in kaj je meja za DDV:

user4683 je 29. nov 2022 ob 10:18 izjavil:

kriptobog je 29. nov 2022 ob 10:08 izjavil:

Kaj pa v primeru drzave izven EU, isto? Torej lahko klofas normiranca do katerega zneska? 300k v dveh letih?

Da.

Torej, zavezanec za DDV je ena stvar, imeti normirane stroske je pa druga, popolnoma nepovezana, stvar. Lahko si zavezanec za DDV in normiranc. Lahko pa tud nisi zavezanc za DDV in nisi normiranc. In se ostali dve kombinaciji, ki se ostaneta.

Treba ločit dve zadeve. Eno je prikrito delovno razmerje. Na slednje sta tako davčna kot delovna inšpekcija občutljivi in dejansko če se ugotovi, da obstaja prekrito delovno razmerje bo tak odnos tako s strani davčne kot delovne inšpekcije obravnavan kot delovno razmerje.

Drugo pa je status ekonomsko odvisne osebe. Ta pojem je uvedel ZDR tam nekje okrog leta 2013 in je namenjen temu, da ima samozaposlena oseba večjo pravno varnost v odnosu do naročnika, ki predstavlja 80% ali več njenih dohodkov. Tukaj nikakor ne gre za to, da bi se takšno razmerje smatralo za delovno razmerje, tako da z vidika davčne inšpekcije je ta status brezpredmeten. Delovna inšpekcija pa se tudi po uradni dolžnosti kaj dosti s tem ne bo ukvarjala, ker sam status ekonomsko odvisne osebe ne predstavlja nikakršne kršitve. To je status, ki je dejansko namenjen zgolj temu, da ima ekonomsko odvisna osebe določene privilegije. Točno kateri privilegiji pripadajo je določeno v ZDR.

Tako, da če ni tožnika tudi ni sodnika, kar pomeni, da v kolikor ne bo ekonomsko odvisna oseba teh pravic dejansko zahtevala, oziroma v kolikor ne bo prišlo do spora z naročnikom glede teh pravic, potem se inšpekcija v to ne bo vtikala.

Morebitna izjava o kateri govoriš je brezpredmetna, ker se pravicam zgolj z izjavo ne moreš odreč. Seveda pa te nihče ne sili, da moraš do naročnika te pravice uveljavljat, če jih ne želiš. Dejansko edina obveza, ki jo nalaga ZDR ekonomsko odvisni osebi, je da mora konec leta naročnika opozorit na dejstvo, da v danem trenutku uživa ta status. Ampak spet, je to zgolj določba, ki s sabo neposredno ne nosi sankcij za nespoštovanje.

Dodatni je v definiciji pomembno to, da ekonomsko odvisna oseba za naročnika opravlja delo. To da nekdo trži in prodaja tvojo intelektualno lastnino že v osnovi tega pogoja ne izpolnjuje.

Torej na kratko - če si po ZDR ekonomsko odvisna oseba, to ne predstavlja samo po sebi nikakšne kolobocije in lahko čisto normalno posluješ na trgu z enim naročnikom in se ne bo nihče v to vtikal (razen seveda, če bi šlo za prikrito delovno razmerje). Status do izraza pride šele, če bi med tabo in naročnikom prišlo do spora.

To zelo narobe razumeš. Za DOO sploh ni nobene ovire, delati samo za eno stranko. V bistvu je to celo zelo zaželeno, če je stranka dobra (se pravi, zanesljiv in reden plačnik) in dolgoročno zakupi vse tvoje zmogljiosti. Enako velja tudi za espeje. Ni se ti treba ukvarjati z iskanjem strank, reklamiranjem, dolgoročno lahko planiraš svoje delo... Problem je samo "ekonomska odvisnost" - če stranku izgubiš, si brez dela in moraš začeti iskati nove naročnike, kar zna biti zoprno, če prej nekaj let nisi bil "na trgu", ker si pač delal samo za tisto eno stranko.

Lahko to kdo potrdi?

Torej če jaz delam za neko stranko kot d.o.o. (enoosebni) in se vsak dan vozim iz Ptuja v Celje ali LJ in si izplačam potne stroške službene poti je to ok? =)

Mato989 je 30. nov 2022 ob 07:26 izjavil:

Torej če jaz delam za neko stranko kot d.o.o. (enoosebni) in se vsak dan vozim iz Ptuja v Celje ali LJ in si izplačam potne stroške službene poti je to ok? =)

OK vse dokler te ne dobijo.
Eni bi čim bolj po balkansko. Država tudi ni zabita, veš

Govora je o tem da če ti de facto delaš full-time za neko drugo firmo, po njihovih navodilih, njihovem urniku, mogoče celo njihovih prostorih, torej imaš vse znake, kot da si tam zaposlen (samo da nisi) in s svojim doojem in zaposlitvijo v njem prikrivaš dejansko delovno razmerje v tem drugem podjetju. In ta obvod je tista firma (ali pa ti/tvoja firma) izkoristila iz bilokakšnih razlogov - mogoče, da se te lažje reši, ko te ne rabi več, ali pa da plačaš manj davka. Smo že 2 meseca nazaj točno to perdebatirali, če ne verjameš meni ali pravnikom s tega foruma, dvigni telefon in pokliči kakšnega drugega.. niso tako dragi. Da se bo kdo zapičil v to je verjetno majhna verjetnost, ni pa nič, ker je zakon o prikritih delovnih razmerjih dovolj splošno zapisan.

user4683 je 30. nov 2022 ob 10:09 izjavil:

Govora je o tem da če ti de facto delaš full-time za neko drugo firmo, po njihovih navodilih, njihovem urniku, mogoče celo njihovih prostorih, torej imaš vse znake, kot da si tam zaposlen (samo da nisi) in s svojim doojem in zaposlitvijo v njem prikrivaš dejansko delovno razmerje v tem drugem podjetju. In ta obvod je tista firma (ali pa ti/tvoja firma) izkoristila iz bilokakšnih razlogov - mogoče, da se te lažje reši, ko te ne rabi več, ali pa da plačaš manj davka. Smo že 2 meseca nazaj točno to perdebatirali, če ne verjameš meni ali pravnikom s tega foruma, dvigni telefon in pokliči kakšnega drugega.. niso tako dragi. Da se bo kdo zapičil v to je verjetno majhna verjetnost, ni pa nič, ker je zakon o prikritih delovnih razmerjih dovolj splošno zapisan.

Ampak to je glih neumnost kajti tudi gradbinci delajo v prostorih naročnika, po njegovem oz. dogovorjenem urniku v pogodbah pa zato gradbinci niso zaposleni v onem podjetju ampak pri gradbinskem ki je dobilo biznis...

Največja neumnost pa je to da če imaš ti d.o.o. v katerem si zaposlen in plačuješ davke, da potem si prikrito delovno razmerje... ni logično ker si v odkritem z d.o.o.jem kjer si ti lastnik... To bi NUJNO morali ukinit in poenostavit.

Problem je to megleno okolje kjer nek FURS uradnik lahko odloči kr malo po svoje... namesto jasna pravila.

user4683 je 30. nov 2022 ob 10:09 izjavil:

Govora je o tem da če ti de facto delaš full-time za neko drugo firmo, po njihovih navodilih, njihovem urniku, mogoče celo njihovih prostorih, torej imaš vse znake, kot da si tam zaposlen (samo da nisi) in s svojim doojem in zaposlitvijo v njem prikrivaš dejansko delovno razmerje v tem drugem podjetju. In ta obvod je tista firma (ali pa ti/tvoja firma) izkoristila iz bilokakšnih razlogov - mogoče, da se te lažje reši, ko te ne rabi več, ali pa da plačaš manj davka. Smo že 2 meseca nazaj točno to perdebatirali, če ne verjameš meni ali pravnikom s tega foruma, dvigni telefon in pokliči kakšnega drugega.. niso tako dragi. Da se bo kdo zapičil v to je verjetno majhna verjetnost, ni pa nič, ker je zakon o prikritih delovnih razmerjih dovolj splošno zapisan.

Ampak veliko firm uporablja snažilke, ki so zaposlene v nekem čistilnem servisu, delajo pa 100% pri njih. Firma ne sme najeti snažilke espe, lahko pa najame storitve čistilnega servisa, ki pač snažilko, zaposleno pri njih, napoti na delo v to firmo. A mogoče ne sme?

Če je ta snažilka lastnica d.o.o Čistilni servis, in dela samo za eno stranko, zadeve nič ne spremeni, IMHO.

In kje piše, da mora d.o.o Čistilni servis imeti več zaposlenih, in da ne sme delati samo za eno stranko?

Bolniške, dopusti... nimajo tu nobene zveze, ker kot zaposlen v svojem d.o.o. vse to itak imaš, ne glede na to, kaj oziroma kje delaš.

Kot rečeno, primerov, ko nekdo 8 ur na dan dela v firmi X, zaposlen je pa v firmi Y, ki ga je na podlagi pogodbe med obema firmama napotila na delo v firmo X, je veliko, in nič nezakonitega ni pri tem.

Kot rečeno, primerov, ko nekdo 8 ur na dan dela v firmi X, zaposlen je pa v firmi Y, ki ga je na podlagi pogodbe med obema firmama napotila na delo v firmo X, je veliko, in nič nezakonitega ni pri tem.

Nezakonito postane v tistem trenuku, ko je takšena pogodba sklenjena zato, da se prekriva delovno razmerje.

Mato989 je 30. nov 2022 ob 10:26 izjavil:

user4683 je 30. nov 2022 ob 10:09 izjavil:

Govora je o tem da če ti de facto delaš full-time za neko drugo firmo, po njihovih navodilih, njihovem urniku, mogoče celo njihovih prostorih, torej imaš vse znake, kot da si tam zaposlen (samo da nisi) in s svojim doojem in zaposlitvijo v njem prikrivaš dejansko delovno razmerje v tem drugem podjetju. In ta obvod je tista firma (ali pa ti/tvoja firma) izkoristila iz bilokakšnih razlogov - mogoče, da se te lažje reši, ko te ne rabi več, ali pa da plačaš manj davka. Smo že 2 meseca nazaj točno to perdebatirali, če ne verjameš meni ali pravnikom s tega foruma, dvigni telefon in pokliči kakšnega drugega.. niso tako dragi. Da se bo kdo zapičil v to je verjetno majhna verjetnost, ni pa nič, ker je zakon o prikritih delovnih razmerjih dovolj splošno zapisan.

Ampak to je glih neumnost kajti tudi gradbinci delajo v prostorih naročnika, po njegovem oz. dogovorjenem urniku v pogodbah pa zato gradbinci niso zaposleni v onem podjetju ampak pri gradbinskem ki je dobilo biznis...

Največja neumnost pa je to da če imaš ti d.o.o. v katerem si zaposlen in plačuješ davke, da potem si prikrito delovno razmerje... ni logično ker si v odkritem z d.o.o.jem kjer si ti lastnik... To bi NUJNO morali ukinit in poenostavit.

Problem je to megleno okolje kjer nek FURS uradnik lahko odloči kr malo po svoje... namesto jasna pravila.

Ja, samo ti gradbinci sabo prinesejo svojo opremo in opravljajo specifično delo skladno z navodili gradbenega podjetja, ne pa naročnika.

Tudi o tem ne presoja nobem uradnik na FURS ampak primarno delovni inšpektor in za njimi sodiče. In pravila so precej jasna, razen tistim seveda, ki bi radi ribarili v kalnem.