Priposestvovanje

Glede na to, da veš da parcele niso tvoje nimaš nikakršne osnove za priposestvovanje.

Predlagam v branje, prede nadaljujemo: http://www.nadlani.si/zanimivosti/prido...

Ker niti pod razno ni priposestovanje možno zgolj na podlagi 20 let.
Poenostavljeno rečeno do priposestvovanja nepremičnine po določilih SPZ sploh ne more priti, če se tisti, ki zatrjuje posest ni vpisal v zemljiško knjigo (kasneje pa bi se ugotovilo, da je vpis neveljaven).

Vsakdo, ki zatrjuje pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem in se oseba, ki je kot lastnik vpisana v zemljiško knjigo s tem ne strinja, mora svojo pravico uveljavljati s tožbo. V primeru, da se zemljiškoknjižni lastnik s tem strinja pa zadostuje takoimenovana posadna listina, ki je izjava osebe, ki jo izstavlja, da priznava določeni osebi izvirno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, podpis na njej pa mora biti notarsko overjen.
http://www.nadlani.si/zanimivosti/prido...

St235 je 16. jun 2015 ob 08:53 izjavil:

Glede na to, da veš da parcele niso tvoje nimaš nikakršne osnove za priposestvovanje.

A ni ravno obratno:
''Zgodba je takšna: leta 1989 je bila kupljena zazidljiva parcela, kjer smo sezidali hišo.''
Po tem bi lahko sklepal, da je uporabljal parcelo v dobri veri da je njegova, saj jo je kupil. Verjetno je pa pomembno ali jo je kupil ali pa jo je ''kupil''.

mislim, da ima večjo pravico tisti, ki trenutno plačuje davke za parceli. To pa ni vseh 60 lastnikov temveč ponavadi eden.

To se spravi skozi samo z zatrjevani o opravičljivi zmoti - ko kupiš parcelo in misliš, da si jo kupil do sosednjega hriba, dejansko ima pa 100 m2, v kataster jasno nisi pogledal, ker še nisi slišal zanj, meje pa so ti prvič pokazali po 30 letih, ko so merili sosednjo parcelo in sedaj se je nenadoma pokazalo, da tisto, kar ti je takrat pokazal prodajalec - torej do sesednjega hriba, nekako ni točno. Seveda po logiki stvari to ni opravičljiva zmota, po logiki naših sodišč pa kar je.

V konkretnem primeru bi si nekako lahko mislili, da meja ni tam kjer je, temveč je onkraj teh dveh parcel. To se da lepo zlagati na sodišču in sodišče kupi.

Tehničen problem pa je tožiti 60 ljudi, od katerih je polovica mrtvih z dediči v tujini. Tole prej kot v 10 letih ne rešiš, stroški pa bodo tudi lepi, par velikih jurjev.