Razlika med služnostjo ter "priposestvovano" služnostjo?

Služnost nastane šele z vpisom v zemljiški knjigi. Bodisi s pogodbo ali s sodno odločbo. Če pa sporazumno ne gre, se lahko gre v sodni postopek. Eden od možnosti za nastanek služnosti je tudi priposestvovanje. Pogoj je dolgoletna posest in dobra vera (nisi vedel da to ni tvoje oz. ti lastnik ni nasprotoval). Je pa treba to potem na sodišču dokazati (priče, listine...). Sodišče potem izda odločbo s katero se ugotovi, da je nekdo izvensodno priposestvoval služnost ter o tem izda odločbo, ki je potem podflaga za vpis v zemljiško knjigo. To je zelo preprost način prikaza teh dveh terminov.

mirator je 27. jul 2019 ob 12:05 izjavil:

Razlika je še ta, da se za služnost plača tudi odškodninsko nadomestilo.

Če se gre za pravnoposlovnbo služnost (pogodba) ni treba plačati nobenega nadomestila, če pa se gre za ustanovitev služnosti v sodnem postopku, pa se plača nadomestilo, ki ga ugotovi izvedenec, sodnik pa ponavadi sledi temu znesku in naloži služnostnemu upravičencu, da se služnostnemu zavezancu plača tako nadomestilo!

Hvala za info. Me pa drugače zanima o služnosti za pot.

AndrejO je 27. jul 2019 ob 19:02 izjavil:

pravnik je 27. jul 2019 ob 12:01 izjavil:

Služnost nastane šele z vpisom v zemljiški knjigi.

Služnost s priposestvovanjem nastane v tistem trenutku, ko so za njo izpolnjeni pogoji in neodvisno od vpisa v zemljiško knjigo ali kateregakoli drugega dokumenta.

Izvensodna (s priposestvovanjem res), treba pa jo je sodno ugotoviti in vpisati v ZK. Seveda lahko tudi s pogodbo na podlagi pripoznave služnosti.

pravnik je 27. jul 2019 ob 12:01 izjavil:

Pogoj je dolgoletna posest in dobra vera (nisi vedel da to ni tvoje oz. ti lastnik ni nasprotoval).

Ne blodi. Še enkrat si preberi kaj v zakonodaji res piše.

Nimam odgovora na nebuloze.....

PS Upam, da nisi kak pravnik :(

St235 je 27. jul 2019 ob 20:00 izjavil:

Zate vemo da nisi p od pravnika.

Za priposestovanje sluznosti dobra vera na primer ni potrebna.

Pa tudi to da lastnik ne nasprotuje nima nic z dobro vero.

Sam tolk da si bomo na jasnem kdo govori nebuloze.

Mladiček, nasprotovanje pomeni, da ti je nekdo uporabo služnosti preprečeval..... Mogoče se nismo dobro razumeli, hotel sem povedati v jeziku, ki je laiku jasno. Mogoče se boš še kaj naučil.... (če boš znal poslušati).

Še nekaj, prvo vprašanje je bilo enostavno zastavljeno, če si tak znanstvenik, zakaj pa nisi ti (ali pa tisti osebek pred tabo) odgovoril. Ampak kot tipična slovfenčka - zdraharja se vmešavata in iščeta probleme, kjer jih ni, lozerja.

V katerih primerih se lahko potem služnost priposestvuje (za pot)? Kako je z "odškodnino"?

Samo še nekaj povezanih stvari kar tako:

Preprečevanje samo po sebi ne pomeni nič drugega kot to, da je to očiten izraz nasprotovanja. V takšnih primerih je zato pomembno, da služnost nastane tisti trenutek, ko so za njo izpolnjeni njeni pogoji, ne pa šele z odločitvijo sodišča. To se pogosto pojavi tam, kjer se je prodala parcela preko katere je potekala pot do sosednje parcele. Nov lastnik začne dostop preprečevati in stvar konča na sodišču. Če sodišče ugotovi, da je uporabnik služnosti le to na podlagi zakona že priposestvoval, potem dejansko odloči v korist toženega in ta ima pravico odstranitev ovir, saj mu novi lastnik parcele moti uporabo že obstoječe služnosti.

Priposestvovana služnost ni trajna, temveč se jo lahko z neuporabo tudi izgubi. Če nekdo preneha izkoriščati sicer že priposestvovano služnost za dobo treh let, bo ta prenehala obstajati in s prenejanjem obstoja, preneha tudi njeno priposestvovanje. Kako je s služnostmi, ki so zavedene v ZK, ne vem. To naj pove kakšen pravnik.

Služnost se sme uporabljati zgolj v obsegu v katerem je bila ustanovljena (po zakonu ali pa s sporazumom). To pomeni, da priposestvovana služnostna pot potrebna za dostop kmetijske mehanizacije do njive, ne postane avtomatično pot za vsa vozila do gradbišča, ko postane parcela zazidljiva. Slednja bi bila nova služnost zaradi širšega obsega in vpliva na zemljišče preko katerega poteka.

Samo zato, ker v ZK služnost ni zavedena, to še ne pomeni, da ne obstaja. Kupec parcele mora zato sam opraviti potrebne korake, da se prepriča kakšno je dejansko stanje v naravi. Običajno tako, da o uporabi parcele preveri pri prodajalcu (goljufivih posrednikov tukaj ne bi omenjal). Če tega ne stori, je to njegova lastna malomarnost, ki ne more biti razlog za to, da v naravi že obstoječo priposestvovano služnost ustavi.

Če se za vsak prehod zemljišča posebej prosi lastnika za dovoljenje, in lastnik to dovoljenje poda, se tak prehod ne šteje med uporabo potrebno za priposestvovanje služnosti. To se pogosto dogaja tam, kjer obstaja ograda z zaklenjenim prehodom, obstaja pa tudi običajna medsosedska vljudnost, ko se ne gazi kar na pamet. Dobrota v teh primerih ni sirota.

Kolikor sem bral zadeve je naredil prav. Če je možen dostop drugje, potem služnosti ne rabi več nuditi. Ne vem pa ali bi moral najprej uradno zaprositi za izbris, če je bila vpisana v ZK. Verjetno da.

Kawl6 je 7. maj 2023 ob 11:56 izjavil:

Na kratko, to je zakonita kraja.

Ne, uporaba kolovozne poti za dostop do svoje parcele ni nobena kraja.

To se vleče že od starega Rima in fevdalizma in ni izum modernega prava, ampak ostanek prastarih običajev in kmečke pameti. Ko je bilo 80-90 % ljudi kmetovalcev, je bilo čisto normalno, da si lahko dostopal do svoje njive ali pašnika preko kolovoznih poti drugih zemljišč. Dostikrat je to pot uporabljala več sosedov, ne samo eden. Še posebej v hribovitih predelih.

In to se je nekoč jasno vedno vedelo, nekatere dostopne poti so bile stare tudi krepko preko 100 let. Odvisno pač, kako so se zemljišča prodajala, dedovala, drobila, spajala... Tudi kolovozne poti so se zapuščale in nastajale so nove.

Se pa pojavljajo problemi v modernem času, ko kupi neko zemljišče kupec od drugod. Ponavadi iz mesta. In postavi na kolovozno pot še rampo z ključavnico. Češ saj ni zapisano v ZK. Ampak so drugi predhodno lepo razložili, da ne rabi biti napisano. Samo pot se mora še vedno redno redno uporabljati. In tudi strošek vzdrževanja poti ne smeš naprtiti lastniku zemljišča. Razen seveda, če pot uporablja tudi sam, potem se stroški delijo. Ampak s tem nimam preveč izkušenj. Bo povedal kdo drug še kaj o tem.

mat_ko je 21. sep 2023 ob 11:00 izjavil:

A velja recimo priposestvovana služnost tudi recimo za električni/vodovodni priklop na hišo (v primeru, da ta vod gre čez to posestvovano območje), ali je za to potrebna "prava" služnost od lastnika?

Služnost, ki si jo priposestvoval, velja za točno določen specifičen namen, npr. vožnja z vozili, ali kaj podobnega. Ni pa to dovoljenje za karkoli si zmisliš, za npr. vodovod vleči šez sosedovo rabiš še posebej njegov podpis, tudi če imaš pravico voziti z biciklom čez to dotično parcelo.

L.p., Kloko