Tesla predstavila baterije za napajanje hiše

Pozabi števce, panele bi imel le za lastne porabnike, ničesar ne bi oddajal ali prodajal v omrežje.

A pa ni ravno to poanta, da ker doma nimas kapacitet za spravit ves presezek energije, ga je bolj sm iselno poslati nazaj v omrezje? Razen ce klet napolnis s Teslami, ali pa v prostem casu furas eno orgomno elektricno pecko...

#000000 je 2. maj 2015 ob 13:22 izjavil:

Men je zadnjič en razlagal da v slo ne smeš bit off grid, da naj bi ne smel psoatvit hišo in bit brez štroma, sicer mu ne verjamem v vseh točkah, baje pa ne moreš diskonektat priključke ko ga enkrat imaš, to pa mi je rekel kolega ki dela na elektro, ker je to on hotel pred leti, pa so mu v njegovi formi rekli da ne gre.

Še kako te lahko odklopijo! 3 mesece ne plačaš elektrike in naredijo odklop - Je pa res, da je moj primer bil malo specifičen...

Če povprečna slo družina pokuri na mesec 50 ojrov elektrike (v mislih imam blokovski flet, ne bajte), je tale strošek 3000 enak 5 letni porabi elektrike. Zakaj? Da prišparaš? My ass. Nisem še videl primera, ko bi nekdo prišel na pumpo, pa poleg 60 litrov benza plačal še 2400 litrov presežka, zato, da se bo v prihodnosti mogoče vozil ceneje? OMFG....
Drugače je z bajtami. Ampak, če že imaš panele ali pa vetrnico, je najbolje, da jo oddajaš nazaj v omrežje in si posledično zmanjšaš račun za elektriko. Da bi jo shranjeval? Ja, žledolom je zelo nazoren primer, ko bi to dejansko potreboval. Za ostalo? Če se spomnimo, je bilo veliko polemik, ko je na ceste zapeljal Prius in so eni trdili, da je poraba energije za njegovo proizvodnjo višja od skupnega prihranka, ki ga avto ustvari na cesti. Kakorkoli, že za proizvodnjo teh baterij gre nekaj štroma, right? In potlej bomo šparali? Kaj? Denar? Poleg tega je tako, da če bodo odenkrat vsi shranjevali presežek elektrike pri sebi doma, bodo MNOGI drugi ostali brez štroma. Ali pa bo treba še en termoblok zgraditi
Da ne bo pomote, NISEM proti. Verjamem, da se bo našel dovolj velik odstotek bogatunov, ki si bo to omislil, ker če ima njegov frend, on pa ne..., da bo to zaživelo. Spominja me na avto sceno, ko dobiš od države subvencijo za elektro vozilo, za vgradnjo plina pa nič, kar sem tudi že parkrat pisal :)
V baterije in elektro vozilo bom verjel takrat, ko boš imel volumen rezervoarja za gorivo in bo vseeno, ali bo ta volumen bencin ali pa baterija, avto te bo v vsakem primeru odpeljal na ENAKO oddaljeno pot
Do takrat? Maglev is the only way to fly

ja, tako sam gledam na zadevo. Se prav ekonomsko, ne tolk skozi oči energeitke, kaj se da in kaj ne. Se bo že dalo...

no, gre za sonce, ne za štrom :).

Matr ste se obesil na šparanje.
Pelte se mal iz mesta pa poglejte kakšne vukojebine obstajajo v Sloveniji. Idilična lokacija za vikend, štroma pa nikjer in potem si prisiljen furat nafto sabo, za 2 dni štroma.
Verjetno bi bil v takem primeru prav vesel enega solarnega panela pa kkšne mini vetrnice in take baterije. Bi si prišparal muko in si lahko na vikendu brez da bi se bil prisiljen do petrola vozit in kupovat nafto.
Pa na koncu dneva je čiščenje z metlo, za 10 eur, tud cenejše od iRumbe, pa se ta še zmeraj prodaja a ne?

Takšna zadeva je super za koncept "smart grid", na katerem se dela že kar nekaj let. Gre se zato, da male elektrarne, razne baterije (tudi električne avte, med tem ko se polnijo) in tudi porabnike energije (ki jih lahko odklopiš, ko potrebuješ več energije) povežeš v virtualno elektrarno. Prednosti tega je več:
- če so viri energije blizu uporabnikov, je distribucijsko omrežje manj obremenjeno
- baterije lahko shranjujejo "višek" energije, ko je nimaš kje uporabiti, in oddajajo energijo, ko jo najbolj potrebuješ (recimo špice)
- porabnike (na primer skrinje, hladilniki, pralni stroji, klime itd.) lahko izklopiš za kratek čas, ko je potreba po energiji večja od proizvodnje ("uporabniki" bi določili kaj in kdaj se to lahko izvaja na njihovih napravah)

Pa še ena zadeva, katero so nam v šoli povedali ... občasno pridejo hidro elektrarne do "problema", da morajo zmanjšati proizvodnjo električne energije (hidro elektrarne so med najbolj primernimi za dinamično prilagajanje proizvodnje električne energije glede na ostalo trenutno stanje v omrežju) in potem skoraj dobesedno spuščajo denar mimo generatorja. Nekatere hidro elektrarne, ki imajo akumulacijsko jezero, si do neke mere lahko to "energijo" shranijo, pa tudi to samo dokler jezero ni polno. Če pa bi elektrarna lahko to energijo prodala "baterijam" po ugodni ceni, bi elektrarne zaslužile, "baterije" pa bi služile tako, da bi pač prodajale energijo, takrat ko je najbolj potrebna (na primer ob špicah), po višji ceni, kot so za energijo plačali.

Reycis je 3. maj 2015 ob 20:15 izjavil:

Pred časom sem gledal če se splača solarna elektrarna za lastne potrebe. In kolikor se spomnim je bilo za 10kwh ta dobrih akumulatorjev okoli 1500 EUR. Z DDV. Takrat sem izračunal, da se investicija povrne v cca. 8 letih in se zato nisem odločil. Če bi se ponovno odločal bi pomoje še vedno rajši imel akumulatorske baterije kot pa litijeve.

Nekam prenizko se mi tole zdi.

Sicer pa imajo litijske bistvene prednosti od klasičnih svinčenih. Zadeva ima 100kg. Daš jo kamorkoli. Ima bistveno boljše tehnične zmogljivosti. Polnenje, leakage, življenska doba, spomin.
Nah. Jz sploh ne razmišljam več o svincu. Ta zadeva je od sedaj naprej na spisku. Kot rečeno, zadeva se bo pocenila. Zdej morajo to kupovat od panasonica. Čez eno leto bodo imeli največjo proizvodnjo baterij na svetu.

johnnyyy je 2. maj 2015 ob 23:36 izjavil:

V glavnem združevanje virov (elektrarn) v energetiki ni trivialen problem .

Predvsem me zanima to, kako je z združevanjem virov, od katerih je eden običajni priklop na omrežje.

WarpedGone je 3. maj 2015 ob 09:15 izjavil:

V naši kloaki od države, moraš za pošiljanje štroma v omrežje:
1. biti s.p.
To pomeni plačevati mesečno minimalno €67 + dohodnina vsak mesec. Če si upokojenec nucaš polni sp, kar mesečni strošek dvigne na ~300€ mesečno. Samo zato da lahko izstaviš tisti eni hebeni račun.

Ravno zaradi teh kolobocij me zanima proizvodnja le za lastne potrebe.

Druga možnost, ki pa se bere sicer malo sumljivo je pa Moja elektrarna. Kjer plačaš 600€ za panele. Oni jih kupijo pa postavijo elektrarni ti ba dobiš 30€ na leto od elektrike. Vse se pa obravnava kot naložba.

Tole laufa samo do tedaj ko cena elektrike ni enaka cel dan. Če bi naprimer imeli v kokoški ene 1000 prodanih baterij bi naši operaterji hitro izenačili cene elektrike za cel dan. Kaj pa potem?

Vi pozabljate, da se pri shranjevanju elektrike v baterijah, izgubi 25-30% štroma. Tukaj gre že skoraj vsa razlika cene med nižjo in dražjo tarifo.

Čeprav piše pa da ima država zagarantirane odkupne cene 15 let. Kaj pa se takrat zgodi? Najverjetneje bodo padle. Potem pa vprašanje če se jim še vse skupaj splača.

Naš steklokeramični štedilinik s pečico ima maksimalno moč (kadar so prižgane vse plošče in pečica do maksimuma) natanko 10 kWh. Torej taka baterija zdrži približno nekaj ur zmernega kuhanja. Pralni stroj porabi tudi nekaj kWh, podobno tudi pomivalni stroj in sušilec perila. Torej več-člansko gospodinjstvo tako baterijo sorazmerno hitro porabi.

BTW, tam piše da jim ti daš posojilo... oni ti pa na vsakih 600€ dajo 30€/letno... pa da ti prvotni vložek kadarkoli povrnejo (-50€ administrativnih stroškov če zahtevaš vračilo v prvih 5ih letih). Se pravi, vložiš 600€, v petih letih ti oni izplačajo 150€, zahtevaš vračilo in ti vrnejo še tistih 600€. Torej jih imaš v roki 750€. -inflacija, -25% davka na dobiček... Tam piše.

Še vedno bolje to, kot pa da bi denar vezal na banki. Lahko si to omisliš kot del svojega naložbenega portfelja.

bbf je 5. maj 2015 ob 07:15 izjavil:

Jackass, ko boš ti poganjal šporget na polno, bo zunaj še dan in šporget ti bo grelo sonce, ne baterije. Prav tako se da pomivalec, pralni in sušilni stroj sprogramirati, da dela medtem, ko si v službi oziroma z malo pametne elektronike (v prihodnosti) ko je presežek energije.

Ni nujno tako. Te baterije so namenjene dvojemu - polnjenju preko dneva iz lastnih proizvodnih virov in rabi v času manjše proizvodnje ali (bolj pogosto) polnjenju ponoči (v času nižje tarife) in rabi po dnevi v času višjih tarif (cen) električne energije. Pri nas trenutno uporabljamo samo eno in dvo-tarifne sisteme obračunavanja porabe, vendar pa v prihodnosti temu morda ne bo tako. V nekaterih državah že tečejo pilotski projekti z različnimi tarifnimi sistemi. Npr. lahko se odjemalcu obračunava električna energija le nekajkrat tedensko v času koničnega odjema po nekajkrat višji ceni. V tem času, bi odjemalec porabljal elektriko iz baterije in s tem znižal svoj račun za električno energijo.

Investicija v sončne panele je trenutno zelo visoka, zato se veliki večini gospodinjstev po svetu to še ne izplača. Izjema je nekaj zveznih držav v ZDA (npr. Kalifornija), kjer so cene električne energije tako visoke, da se gospodinjstvom dejansko investicija povrne v 10 letih.

od kdaj je pa powerwall namenjen samo varcevanju?
Lahk ga ponucas za to, ce tvoja situacija to omogoca. Lahk ga ponucas za bekap, lahk za ozravnavo produkcije energije... Lahk ga tut odpres in celice nasraufas v DIY doma predelan avto na strom. Dobis celice vec kot pol ceneje kot so kitajske lifepo4, pa se tekocinsko hlajenje je ze na njih. Point je da tolk pocen in tolk dobrih celic na trgu se ni bilo. By far.

Jaz si prihodnost predstaljvam tako, da bodo sredi morja (kjer nikogar ne motijo) vetrne in sončne elektrarne, do tja pa se bo vsake toliko časa pripeljal "Elektronski Tanker", ki bo šel po energijo in jo pripeljal na celino.

Seveda za kaj takega mora kapaciteta energije na kg še precej pasti.

Prihodnost so integrirane celice v strešnikih, ki so tolk simpl in čip da se noben ne sekira glede "izgub" in "optimalnosti".
Namečeš na streho in potegneš kabl v kivder, kjer je ena škatla baterij. Lepo v temi ni na hladnem.

WarpedGone je 6. maj 2015 ob 10:50 izjavil:

Prihodnost so integrirane celice v strešnikih, ki so tolk simpl in čip da se noben ne sekira glede "izgub" in "optimalnosti".

Daljna prihodnost.

Prihodnost so integrirane celice v strešnikih, ki so tolk simpl in čip da se noben ne sekira glede "izgub" in "optimalnosti".

Jaz sem bral o enem inštitutu, kjer delajo z "nano" tehnologijo in raziskujejo, kako bi naredili zadevo, ki je kot sprej, s katerim posprejaš neko površino in postane "solarni panel". Sedaj to lahko naredijo na majhni površini, par cm krat par cm, študirajo pa, kako bi zadevo naredili scalable.

Tako da je možno, da boš v prihodnosti kupil nekaj deset sprejev ali kakorkoli bo zapakirano, posprejal zidake in strešnike in imel lastno produkcijo elektrike.

Drugače pa tudi normalni solarni paneli so v zadnjem desetletju evulirali in pridobili na učinkovitosti. V glavi imam cifro 20%.

Problem solarne je, da ko ni sonca, rabiš nadomestek. In pozimi rabiš dosti časa 100% nadomestek. Proizvajalci elektrike si bodo pa rekli: "šment, ko je sonce moramo ugasnit pol proizvodnje, ko ga pa ni pa bomo računal duplo" in tako enako zaslužili. Kaj imaš potem od masovne razširjenosti solarcev razen dodaten strošek? In ravno pozimi se porabi največ elektrike. Solarna v velikem % pri nas ni uporabna(neglede na ceno), dokler ne odkrijejo opcije shranjevanja ogromnih količin elektrike z malimi izgubami.

Seveda lahko, vendar ti klima poleti porabi za manj kot 100€ elektrike. Za ogrevanje vode imaš pa namenske panele, ki so cenejši in efektivnejši. Računica ne pride blizu niti iz aviona. Sej zna bit uporabna zadeva, a za zelo specifične primere.

Ne pozablja se ampak se na to aktivno študira in skrbi, da ne bo problemov. 40L bencina ima znano usodo - zgorelo bo v nepopolnih razmerah in v okolje poleg CO2 in H2O izpljunilo še kup dejansko strupenih stvari. Sliko bodo mal popravili katalizatorji itd ampak to je le obliž na rano, nek konkreten delež bo ušel v okolje. In ko teh 40L zgori, bo za njimi prišlo novih 40L in zopet zgorelo. Ko baterija deluje so izpusti v okolje nični. V svoji življenski dobi baterija v okolje izpusti točno 0 kemikalij.

Če se želi direkt primerjat, je tako treba primerjat količino skurjenega bencina za enako kilometražo, kot jo bo sposobna neka baterija. Življenska doba baterije je meglena reč in bo kvečjemu večja kot pa so trenutne ocene. Za oceno vzemimo to kar je garantirano - 8 let brez omejitve prevoženih kilometrov. Recimo da nam uspe baterijo spraznit vsak dan in smo tko štancal po ~350km/dnevno, 8 let skupaj kar navrže kak milijon kilometrov. Za milijon kilometrov je treba skurih takih 80.000L oz 50 ton bencina. Ergo, če želiš primerjat izpuste, primerjaj količino svinjarije v 50 tonah bencina s svinjarijo v eni bateriji v teslinem Model S.

Kjer je nadaljni zaplet to, da bencin nima druge šanse kot da zgori in gre 100% vse kemije v njem direkt v zrak. Baterija pa bo po koncu svoje življenske dobe še vedno vsebovala točno iste zadeve kot jih je na začetku. Le mal bodo 'kemično' pokvarjene zato kapaciteta ne bo več takšna kot bi si želeli. Nobene potrebe ni, da gre vsebina baterije na smetišče. Z dovolj volje je možno čistovse v bateriji reciklirat in kemično popravit in tako iz enakega kupa kemikalij potegnit novih milijon prevoženih kilometrov. Kdorkoli želi danes v evropi prodajat zadeve z velikimi baterijami mora birokrate prepričat, da bo vsaj polovico kemikalij v baterijah recikliral. Kolk se temu lahko verjame je no, garantirano pa je neki druzga: kemikalije v bateriah imajo svojo vrednost in navaden gnil kapitalizem bo poskrbel, da se bo ta vrednost izkoristila in ne enostavno vrgla proč.

Že vem da tulite: pridelava elektrike svinja okolje. Seveda, lahko tudi. Ampak tudi pridelava bencina svinja okolje. Tolk fejst, da imajo praktično vse rafinerije direkt linije v elektrarne. Obstaja ocena da je potrebno za vsak liter pridelanega bencina skurit 4kWh elektrike. Poleg n litrov surovega bencina.

Transport elektrike ne svijnja, trnasport bencina svinja - kuri taisti bencin.

Tko da pod črto: bencin je nafilana otroška plenica potem ko otrok že začne jest meseka, drug pa meniška halja potem ko jo je menih ravno dal nase in je uspela obrisat mal frišnega švica.
Tudi ta halja je že umazana, ne moreš pa te umazanije z resnim obrazem primerjat s smrdljivo in usrano plenico kot je sežiganje bencina.