Škotska neodvisna?

EU je sicer uvedla skupno valuto, kar poenostavi precej zadev, manjka pa še:
- skupna vojska
- skupna zunanja politika
- skupna davčna politika.

Dokler bo v evropi nekaj "velikih in močnih" držav, bo evropa kot skupnost le birokracija in folklora.
Pot do močne evrope kot entitete je preko oslabitve posameznih držav. VB čez pol, španija čez pol, francija čez pol, nemčija na 5 delov itd in bo nenadoma Evropa bistveno večja in potencialno močnejša reč kot posamezna država. In bo tako tudi v interesu praktično vseh kosov. Močna evropa danes ni glavni interes ne francije, ne nemčije, ne VB.

Amerika ni tako zelo močna ker je teksas al pa kalifornija močna ampak ker se pozamesna država zaveda da je le ~1/50 celote. Tut skupna vojska, zunanja politika itd. potem zgleda precej drugače kot če je skupnost le 3x večja in le 2x bogatejša od najmočnejše države.

Tudi Italija razmišlja o odcepitvi od juga

Zvezna republika Padanija se je osamosvojila že leta 1996. I nikome ništa, kot bi rekel pokojni Pučnik
Padania @ Wikipedia

The Player je 16. sep 2014 ob 13:29 izjavil:

Še dva dneva do referenduma za Škotsko neodvisnost.

Scottish independence referendum, 2014 @ Wikipedia

Trenja po celotni Evropi naraščajo in škotska neodvisnost mnogim narodom daja krila.

Poleg odcepitve Katalonije, se sedaj govori še o odcepitvi Bavarske od Nemčije.

http://www.rtvslo.si/svet/katalonija-bo...
http://www.rtvslo.si/svet/samostojna-ba...

Tudi Italija razmišlja o odcepitvi od juga in še ostale pokrajne po celi Evropi

http://www.siol.net/novice/svet/2014/04...

Tole bo še zabavno treba it v bližnjo trgovino po pivo, preden se "šov" začne.

mislim, da ne bo nič iz tega. bavarska samostojna držva? lol. no way. tudi katalonci ne bodo samostojni, ker so v madridu rekli, da njihova ustava ne dopušča odcepitve. vseeno bo še vse zelo zanimivo

Upam, da se folk zaveda, da razdrobljeni nimamo šanse. Danes so sam še veliki playerji.

Goooo Scotland!

Vostok, potem pa najbolje, da se kar Putinu vsi skupaj priključimo, bomo enotni.


Sam sem za to, da grejo na svoje. Britanski imperij jim je že dovolj zakuhal, poleg tega pa sesajo zdaj že stoletje njihovo nafto in viski.
Ko bojo na svojem se bodo pa že odločili, ali gredo raje v kako bolj združeno skupnost, so dovolj močni sami (pa saj sistem vendar vzpodbuja individualizem), ali pa bodo kar sebi priključili še kak del prej združenega, a nato razdruženega Kraljestva.

Skupaj smo močnejši, ampak ne v trenutnem sistemu, zdaj je važno samo to, kdo dela koliko in za koga. Tisti, ki je na tronu je car, tisti zadaj mu pa brišejo rit in mu morajo za to biti še hvaležni. Žal.

Hja, ne najdem prave slovenske besede za angleško "distinct". Različen? Izrazit?

Odvisno, katere medije bereš. Tam, kjer so mediji za odcepitev, vodi "za", v angleških medijih pa "proti".

vostok_1 je 16. sep 2014 ob 16:09 izjavil:

Upam, da se folk zaveda, da razdrobljeni nimamo šanse. Danes so sam še veliki playerji.

Ironija je ta, da je ravno šibka evropska unija, siljenje njene mentatalitete in vsega živega v Bruselj prispeval svoj delež k ločitvi od ralični narodov.

Menim tudi, da tako nisi razmišljal 23 let nazaj, ko smo se odcepli od Jugoslavije

Seveda jo bo. Škotska bo praktično samodejno priznana, ker bo šlo za sporazumno ločitev, kot pri Češki in Slovaški, recimo.

Drugače pa, ker marsikdo ne ve, Škotska ne bo odcepila že kar naslednji teden. Če referendum uspe, je razglasitev neodvisnosti načrtovana za 24. marec 2016. Do takrat bodo opravljene vse formalnosti, recimo sprejem v ZN in EU, osamosvojitev škotskega funta, razdelitev vojske, točna določitev morske meje (kar se sicer utegne zavleči, ker uradno ni določena, v igri so pa bogata naftna področja) in še kaj.

O.

Ni čisto tako preprosto. Škotska se je že tam nekje v 12. stoletju bolj ali manj "poangležila", v smislu, da so domorodci sprejeli angleški jezik (in kulturo). Med škotskim plemstvom je bilo čedalje več takih z angleškim (anglosaškim in normanskim) poreklom, angleški jezik in kulturo pa je potem sprejelo še ljudstvo. Tako da kar se jezika in kulture tiče, so se Škoti poangležili (škotska keltščina je do danes ostala v glavnem samo še na zunanjih Hebridih), ostali so pa ozemeljsko samostojni, uradno do 1707. Ampak že od 1603 so imeli istega kralja kot Angleži. Takrat je namreč škotski kralj Jakob I podedoval angleški prestol in postal angleški kralj Jakob VI. Jakob I/VI je bil po očetovi strani potomec bretonskih plemičev, ki so prišli na Škotsko v 11. stoletju, z Normani.
V glavnem, razlika med Angleži in Škoti je danes približno taka kot med Nemci in Avstrijci. Ali morda med sodobnimi Prusi in Bavarci.

O.

Hja, jaz sem nekako "on the fence", kar se tiče odcepitvenih referendumov. Po eni strani je seveda lepo in demokratično, če se da določeni večji zaokroženi skupnosti (zavestno se izogibam besedi "narod", ker gre IMHO za v 19. stoletju izmišljen pojem) da možnost, da si izberejo, v kateri državi bi radi živeli.

Po drugi strani sem pa mnenja, da pravice skupnostim ("narodom") ne pripadajo, pripadajo le posameznikom v teh skupnostih (npr. pravica do šolanja v lastnem jeziku pripada vsakemu posamezniku določene skupnosti, ne pa skupnosti kot celoti). Ima torej (reductio ad absurdum) vsaj posameznik pravico do odcepitve in ustanovitve lastne države? Verjetno ne. Kaj pa trije? Štirje? Sto? Koliko torej?

Če bi vsakemu "narodu" dovolili, da se odcepi in ustanovi svojo državo, kaj ne bi to vodilo do mikrodržavic, ki bi bile zaradi majhnosti popolnoma neučinkovite (glej primer slovenskih občin)? Ti si lahko Vatikan ali pa San Marino v Italiji, ali pa Monako v Franciji. Ampak če bi te državice ležale sredi tihega oceana, bi bilo življenje v njih precej drugačno (=revnejše in težje).

Lastna država (takšna resna, ne kot Slovenija) se IMHO splača od nekje 5-10 milijonov prebivalcev naprej. Če je prebivalcev manj, je takšna država manj učinkovita in predraga, saj ima vsaka država pač neke fiksne stroške, ki so samo delno odvisni od velikosti in prebivalstva (vojska, ambasade, minimum državnega aparata in uprave...itd.) Lep primer so ZDA, nedvomno najuspešnejša država 20. stoletja. Bi bili Američani tako uspešni kot so, če bi namesto v ZDA živeli v petdesetih neodvisnih državah? Verjetno si malokdo upa trditi kaj takega.

Skratka, dovolj velika država nudi svojim prebivalcem neke konkretne prednosti. Ali naj torej obstaja možnost vsake skupnosti v takšni državi, da se vsak trenutek odcepi? Kakšne bi bile danes ZDA, če bi se Konfederacija v 19. stol. uspešno odcepila? Bi iz ZDA nastali državi posamično v 20. stol. še dosegali takšne uspehe, kot jih je enotna država? Bi prebivalci juga v Konfederaciji živeli bolje, kot danes živijo v ZDA?

Na državo je torej treba gledati kot na neko (upajmo) učinkovito institucijo, od katere imamo prebivalci večje koristi, kot če bi živeli vsak v svoji votlini. Napredek zahteva sodelovanje.

***********

Kaj pa "narodi"? Irelevantni so. Kaj pravzaprav je narod, v evropskem pomenu besede? Seveda, tudi jezik, kultura in kraj bivanja. Ampak, ali nas dela Slovence (Nemce, Italijane, Čehe...itd.) le to, da govorimo isti jezik in imamo skupno kulturo? A če pridem v Nemčijo, pridobim državljanstvo, se naučim nemščine do popolnosti in se potopim v njihovo kulturo, a postanem Nemec? Večina bi rekla da ne. Kajti "naroda", kot ga razumemo mi, ne delata le jezik in kultura, ampak tudi in predvsem kri in geni. Jap, evropsko pojmovanje naroda vključuje predvsem kri in gene. Slovenec si, če se rodiš slovenskim staršem. Čeprav živiš na drugi strani sveta, ne znaš besedice slovensko in ne veš, kdo je bil Ivan Cankar. Takšnega človeka mi dojemamo kot Slovenca. Zaradi krvi ni genov.

Dojemanje naroda kot krvi in genov (kot to počnemo v Evropi) je seveda popoln bullshit. Vsi prebivalci Evrope imamo skupno kri in gene in smo vsi skupaj, če se ne motim, potomci sedmih žensk. Ni ga znanstvenika, ki bi znal na podlagi genskega zapisa ločiti Srba od Hrvata, ali pa Portugalca od Španca. Vse to so izmišljije 19. stoletja, oziroma še prej razsvetljencev. "Narodi" obstajajo le v naših glavah. Seveda določene razlike v genskih zapisih so, ampak niti slučajno ne potekajo po t.i. "narodnostnih mejah".

Kako pa so nastali narodi v Evropi? V srednjem veku je sicer obstajala neka zavest o Francozih, Nemcih, itd., ampak bolj pomembno je bilo to, pod katerega zemljiškega gospoda ali kralja spadaš. Za samoidentiteto pa najbolj to, katere vere si. Prva država, kjer se je razvila t.i. "narodna zavest", je bila Francija. So se prebivalci Provanse npr. leta 1350 imeli za Francoze? So sploh razumeli npr. Bretonce? Dvomljivo.

V 19. stoletju nastaneta Nemčija in Italija. In sicer tako, da so se majhne neodvisne državice zlepa ali zgrda združile pod Prusijo oziroma Piemontom, pod Hohenzollerni (pruska kraljeva družina) oziroma Savojci. Potem so postali vsi "Nemci" oziroma "Italijani". Pa je takrat Sicilijanec imel kaj skupnega z Benečanom? Je obstajala pripadnost skupnemu narodu? Sta se sploh razumela, govorila isti jezik? Seveda ne. Ampak potem so v naslednjem stoletju ustvarili mit o "tisočletnem italijanskem narodu". Enako je bilo povsod po Evropi. Kaj je sledilo virusu nacionalizma, se ve.

Mimogrede. Enako kot Piemont in Prusija je v 20. stol. poskušala narediti Srbija. Združiti „jugoslovanski narod“ v eno državo, pod Karađorđevići. Imeli so malce smole, saj je precejšen del t.i. „južnih Slovanov“ živel v Avstoogrski. Zaradi tega je majhna Srbija ves čas drezala v Avstoogrsko, dokler ni to drezanje pripeljalo do atentata v Sarajevu (Gavrilo Princip je bil jugoslovanski nacionalist, v Sarajevo pa ga je poslala Črna roka, srbska organizacija, ki si je prizadevala za združitev južnih Slovanov v eni državi, z razbitjem Avtroogrske.). Kljub temu Srbiji dolgoročno ni uspelo. Jugoslovanskega naroda ji ni uspelo ustvariti, tako kot je Piemontu uspelo ustvariti Italijane in Prusiji Nemce. Zakaj ne? V 19. stol. „nacionalna zavest“ še ni bila razvita. Sicilijanec zato ni čutil pripadnosti „sicilijanskemu narodu“, Bavarec pa ne bavarskemu. Tako so vsi lahko postali Italijani oziroma Nemci. V 20. stol. je bilo za kaj takega že prepozno. Virus nacionalizma je že okužil tako Slovence kot Hrvate. Razvil se je t.i. „narodni duh“. Okuženi so bili vsi (Make no mistake: nacionalizem je bolezen. In to smrtonosna bolezen.). Ker sta že obstajala hrvaški in slovenski nacionalizem, za jugoslovanskega ni bilo prostora. V prvi Jugoslaviji so sicer poskušali vse mogoče; upravne enote (npr. Dravska banovina) niso bile razmejene po „nacionalnem ključu“, poleg tega je bila uradna politika, da smo vsi pripadniki enega, jugoslovanskega naroda, ki je razdeljen v tri plemena. Ni šlo. Končalo se je v krvi. In to dvakrat.

Zaključek. „Narod“ je imaginaren pojem, ki v resničnosti (tj. gensko) ne obstaja, nacionalizem pa najhujša ideologija, bolezen, ki je pobila več ljudi, kot vse pred njo skupaj. Ne gre le za skrajneže, kot trdijo nekateri. V preteklosti so navadni ljudje, taki, kot smo mi, pobijali svoje sosede, možje so pobijali svoje žene, ker niso bili iste nacionalnosti. Stoletja in tisočletja so ljudje živeli skupaj v miru, v 20. stol. pa so ljudje začeli pobijati svoje sosede, ker so bili Židje, Poljaki, Srbi... itd. V Ukrajini so leta 1943 sosedi morili sosede, dojenčke so prijeli za noge in jih treščili v zid. Mož je zaklal svojo ženo. Ker je bila Poljakinja, on pa Ukrajinec. Ljudi, ki so bili iz mešanih zakonov, so prerezali na pol. Vse to zaradi povsem izmišljenih razlik med posamezniki. Če bi se teoretično Srbi združevanja Jugoslovanov uspešno lotili v 19. stol., bi bili danes tudi mi ponosni Jugoslovani. Če bi se pred tem v naših krajih malce bolj potrudili Nemci, bi bili mi danes ponosni Nemci oziroma Avstrijci, tako kot je marsikateri naš „sonarodnjak“ v Celovcu ali Grazu.

erunno je 17. sep 2014 ob 00:27 izjavil:

tam se vsak poizkus odcepitvenega referenduma kruto zatre.

Toliko o demokraciji,...

Stoletja in tisočletja so ljudje živeli skupaj v miru

Aja. Morebiti ne bi bilo slabo, če bi tisti, ki želi debatirati z mano, ne bi zapičil le v en sam samcat stavek (oz. polovico stavka). Tisti, ki je prebral cel post, ve, kaj sem s tem stavkom želel povedati, oziroma kakšno sporočilo sem želel prenesti. Sosedje se pred 20. stol. niso sistematično klali med sabo na podlagi tega, katere "narodnosti" je nekdo. Če je kdo iz mojega prispevka odnesel le in samo sporočilo, da pred 20. stol. nasilje ni obstajalo, ga pomilujem, ker je funkcionalno nepismen.

Nasilje seveda obstaja že celo zgodovino in je človeštvu prirojeno. Ampak v 20. stol. je zaradi vojn med "narodi" umrlo več ljudi, kot prej v vseh 19. stoletjih skupaj. Tudi že pred 20. stol. so ljudje pobijali druge ljudi (zaradi takih in drugačnih vzrokov), ampak šele v 20. stol. se je začelo množično in sistematično pobijanje soljudi na t.i. narodnostni osnovi. Ali so bili v Jasenovcu po naključju le Srbi? Že pred 20. stol. so se dogajali pogromi na Židi, ampak šele v 20. stol. so se Nacisti lotili industrijskega pobijanja le-teh. V Auschwitzu so v petih letih sistematično pobili več kot milijon ljudi, od tega 90% Židov.

Skratka, če je vaš domet ta, da copypastate polovico stavka in spodaj napišete "haha", potem sem tale forum res pošteno precenil.

Število žrtev vojn v 20.stoletju je ravno posledica združevanja malih držav v velike. Če bi Prusi in Bavarci ostali ločeni, bi Hitler še naprej risal razglednice.

Okapi je 17. sep 2014 ob 11:51 izjavil:

Število žrtev vojn v 20.stoletju je ravno posledica združevanja malih držav v velike. Če bi Prusi in Bavarci ostali ločeni, bi Hitler še naprej risal razglednice.

Ali pa posledica propada velikih imperijev. Niall Ferguson v knjigi Wars of the World govori o tem, da je bil svet leta 1901 že tako globaliziran, kot je nato spet postal šele v 90. letih. V vmesnem času se je svet de-globaliziral, saj so iz velikih imperijev (npr. Avsto-Ogrske in Osmanskega imperija) nastale manjše, nacionalne države. Meje so nastale tam, kjer jih prej ni bilo.

Pomebnejse je, da se potem znajo dogovoriti o sodelvanju med sabo. Recimo konfederacija EU sestavljena iz drzav velikosti: Skotska, Bavarska, Slovenija, Pariz...., v cem bi bila slabsa od dosedanje?

IMHO bi bila celo boljša. In ja, bistveno je, da se znajo dogovoriti med seboj. V Jugi smo za težave krivili drug drugega. Mi smo mislili, da naš denar odteka po Savi na jug, na jugu so pa mislili, da jih mi izkoriščamo (dobimo od njih poceni surovine in jim prodamo slabo robo po visokih cenah). Proces razpada je bil sicer krvav, ker so se vsi grebli za meje, ampak potem, ko se enkrat ljudje sprijaznijo z mejami, kakršne so, in če ni kakšnih problemov z manjšinami (se pravi, če so meje dobro postavljene), se za težave neha kriviti druge, in se namesto tega začne sodelovati. Slovenci sedaj za svoje težave ne krivimo Srbov, Srbi pa ne Slovencev, in raje iščemo rešitve v sodelovanju.

Problem so narodno mešana področja, ki so ostalina nekdanjih velikih in malih imperijev. Če sobivanje povzroča težave, meja pa sporazumno tudi ni mogoče dovolj prilagoditi, je IMHO najboljša rešitev na kulturen in pravičen način urejeno "preseljevanje narodov".

O.

Okapi je 17. sep 2014 ob 12:38 izjavil:

Slovenci sedaj za svoje težave ne krivimo Srbov, Srbi pa ne Slovencev, in raje iščemo rešitve v sodelovanju.

Je pa zaskrbljujoče, da je v zadnjih letih pri nas zelo moderen evroskepticizem. In to une, taslabe vrste, ki ne išče rešitev, ampak temelji na trosenju FUDa, famah o izkoriščanju s strani "tavelikih", strašni trojki in kapitalizmu in rusonostalgiji.

Izzivov (predvsem onih v glavah) nam tako očitno ne bo zmanjkalo.

@TheJack

Jaz bi predvsem razlikoval med nacionalizmom (sem boljši od drugih manjvrednih narodov) in pa patriotizmom (sem ponosen ker sem Slovenec). Prvi je škodljiv, drugi pa pač ni.

Prav tako nikoli nisem imel občutek, da so me poskušali učiti, da je razlika med narodi med geni in krvjo (čeprav nekateri seveda razmišljajo tako) ampak predvsem v kulturi, tradiciji in jeziku.

Mimogrede. Jaz nasprotujem ideji (če to ni očitno že iz dosedaj napisanega), da naj bo vsak narod v svoji državi, da naj ima vsak narod svojo državo in da morajo biti meje med državami začrtane po "narodnosti meji" (karkoli že to pomeni). Zaradi tega nasprotujem tudi škotski neodvisnosti (enako valonski, flamski, padanski, baskovski, katalonski....), v kolikor bi ta temeljila zgolj in le samo na predpostavki, da morajo pač Škoti imeti lastno državo. Ker so Škoti.

Nasprotno. Države naj bodo "narodnostno" mešane, ljudje pa se naj naučijo živeti drug z drugim. Zapiranje v eno državo in eno kulturo vodi najprej do strahu pred ostalimi, strah pa preraste v šovinizem. Zapiranje "narodov" v lastne države vodi v zaplankanost.

Vsak človek ima pravico, da govori in se šola v lastnem jeziku, pravico ima do lastne kulture. To pravico imajo tako Škoti, kot tudi Katalonci in Baski. Pa tudi Kurdi in Palestinci. Vsi jeziki znotraj EU bi morali postati tudi uradni jeziki EU (katalonsko govori več Evropejcev kot slovensko).

Nima pa vsak "narod" pravice do lastne države, pod pogojem, da se pripadnikom tega naroda v obstoječi državi ne kršijo njihove človekove pravice. Sem pa spada tudi lasten jezik (šolanje) in lastna kultura.

Hkrati pa moras tudi upostevati da napesti narascajo kadar so ljudje prisiljeni v nekaj. Vsesplosna emancipacija, spostovanje demokraticnih in referendumskih odlocitev etc. Sem spada tudi uresnicljiva pravica do samoodlocbe. Evroskepticizem narasca tudi zaradi pomankanja demokraticnih procesov znotraj EU-ja. Skotska zelja po neodvisnosti pa verjetno tudi.
p.s. zanimivo je opazovati kako v EU na ravni forumskih komentarjev potekajo identcni pomisleki kot so se dogajali v Jugi:

Mi smo mislili, da naš denar odteka po Savi na jug, na jugu so pa mislili, da jih mi izkoriščamo

nation
'ne??(?)n/

noun
a large body of people united by common descent, history, culture, or language, inhabiting a particular state or territory.


Da ti ne bo prevec problemov delala definicija naroda.

Ja, ampak ti tudi manipuliras, vprasaj belega americana, kaj si misli o priseljenih mehicanih, ki so dobili amerisko drzavljanstvo. Zal ni tako enostavno kot slikas.

[D]emon je 17. sep 2014 ob 14:20 izjavil:

Ce ima drzavljanstvo (za kar je zahtevano znanje jezika) in je integriran v kulturo je zame Slovenec. Pa me en drek briga ce grejo njegovi geni na sever.

Odlično. Resno mislim. Če res tako misliš, potem nisi okužen z nevarno obliko nacionalizma.

nejcek74 je 17. sep 2014 ob 14:20 izjavil:

Ja, ampak ti tudi manipuliras, vprasaj belega americana, kaj si misli o priseljenih mehicanih, ki so dobili amerisko drzavljanstvo. Zal ni tako enostavno kot slikas.

Res ni. Je pa vsaj teoretično tako. Ameriški nacionalizem, vsaj na teoretični ravni, ni izključujoč. Upam si trditi, da je tudi na dejanski ravni manj od evropskega. Kolikor vem, je recimo mnogo lažje dobiti ameriško državljanstvo, kot recimo nemško.

Bi ti Hansa Muellerja dojemal kot Slovenca?

Jaz osebno bi rekel da. Vem pa, da se vsi ne bi strinjali s tem.

Če pravimo da ni, potem se nehajmo delati, da je narod le jezik, tradicija in kultura.

Napisal sem "predvsem" in ne "samo". Mislim, da ni nekega objektivnega testa, ki bi dal narodnost osebe. Jaz bi rekel, da je nekdo pripadnik nekega naroda¸kadar sam občuti pripadnost narodu IN ga okolica sprejme kot pripadnika tega naroda. Vem zelo mehka definicija.

Kar se pa Škotov tiče, pa podpiram njihovo pravico do samoodločbe, kakršnakoli že bo odločitev. Če si ljudje želijo živeti v svoji državi naj živijo v svoji državi. Škot bo škot, ne glede na to ali je njegova matična država Velika Britanija, ali Republika Škotska. Vsi povezani problemi z nacionalizmom po moje niso povezani s tem v kateri državi živijo ljudje.

Vsi jeziki znotraj EU bi morali postati tudi uradni jeziki EU

Saj veš, da to pomeni da bo morala uradnica v uradi v Barceloni govoriti tudi slovensko?

mn je 17. sep 2014 ob 14:31 izjavil:

Bi ti Hansa Muellerja dojemal kot Slovenca?

Jaz osebno bi rekel da. Vem pa, da se vsi ne bi strinjali s tem.

Če pravimo da ni, potem se nehajmo delati, da je narod le jezik, tradicija in kultura.

Napisal sem "predvsem" in ne "samo". Mislim, da ni nekega objektivnega testa, ki bi dal narodnost osebe. Jaz bi rekel, da je nekdo pripadnik nekega naroda¸kadar sam občuti pripadnost narodu IN ga okolica sprejme kot pripadnika tega naroda. Vem zelo mehka definicija.

Kar se pa Škotov tiče, pa podpiram njihovo pravico do samoodločbe, kakršnakoli že bo odločitev. Če si ljudje želijo živeti v svoji državi naj živijo v svoji državi. Škot bo škot, ne glede na to ali je njegova matična država Velika Britanija, ali Republika Škotska. Vsi povezani problemi z nacionalizmom po moje niso povezani s tem v kateri državi živijo ljudje.

Vsi jeziki znotraj EU bi morali postati tudi uradni jeziki EU

Saj veš, da to pomeni da bo morala uradnica v uradi v Barceloni govoriti tudi slovensko?

Vesel sem, da dobim tudi takele, drugačne definicije nacionalizma. Če prišleka, ki se je integriral v tvojo kulturo v celoti sprejmeš kot pripadnika "svojega naroda", je to lahko samo dobro. Se pa bojim, da si v Evropi v manjšini. Večina ljudi po mojem pri "narodu" gleda predvsem ali pa samo na poreklo. Če vas je takih ki ne (in ste iskreni!) tukajle vsaj nekaj, je to lahko samo dobro.

Ne, to ne pomeni, da bi morala uradnica v Barceloni govoriti slovensko. Uradni jezik EU pomeni, da morajo biti vsi uradni dokumenti, ki jih izda EU (uredbe, direktive, odločbe) izdane v vseh uradnih jezikih EU.