sudoku več rešitev

Se pravi, če začnem presek reševati od začetka ali od konca, da bi dobil 2 različni rešitvi. Ali je to mogoče ?

Pozabimo pravila...
Torej na primer obstajata 2 celici v sudokuju, katerima usreza samo ena cifra (recimo, da v okno AxA paše samo 2, v okno HxI pa samo 4). Sedaj je možno, da bi dobili dve različni končni rešitvi odvisno od tega, pri kateri celici bi začeli reševati ?

Pozor, delamo lahko samo z presekom množic (brez poiskušanja-rekurzije)

>Sedaj je možno, da bi dobili dve različni končni rešitvi odvisno od tega, pri kateri celici bi začeli reševati ?

Amm, če te prav razumem, ne.

Če bi narisal primer(e), bi se mogoče še kdo javil, ker sem moral - vsaj jaz - kar nekaj časa razmišljati, kaj sploh misliš.

Yacked2 je 7. sep 2014 ob 17:05 izjavil:

Zanima me pravilnost te izjave: Če ima sudoku več kot eno rešitev ga je nemogoče rešiti samo z uporabo presekov.

Sudoku ima po definiciji samo eno rešitev, zato je leva stran implikacije vedno "ne", desne pa zato ni možno preveriti. Izjava je napačna.

Če spremeniš definicijo igre tako, da izrecno prepoveš enolično rešitev in zapoveš algoritem, ki lahko najde samo in izključno enolične rešitve, potem je izjava resnična.

V obeh primerih pa je izjava hecna, če nisi ravno na FMF in moraš izpeljati formalen dokaz neobstoja enolične rešitve za problem, ki ne sme imeti enolične rešitve.

Izhodiščno vprašanje ni bilo jasno, ker se bi lahko zmotil v vprašanju ali pa definiral drugačno igro.

Ravno tako ni jasno kaj točno si mislil s "preseki". Pojasnilo pojma manjka.

Da pa bo debata malo bolj zanimiva, pa lahko dodam naslednje definicije, ki morda imajo, morda pa nimajo zveze s tem, kar imaš ti še vedno samo v svojih mislih.

- polje ima 3 koordinate: stolpec, vrstica in 3x3 podmnožica, ki mu pripada.
- velja naslednje pravilo igre Sudoku: v vsaki koordinati se mora število 1 do 9 pojaviti natančno enkrat.

- determinističen algoritem določanja vrednosti je nato sledeč:
1. vsa polja imajo vse dovoljene vrednosti - kandidate - 1..9
2. za polja, ki imajo znane izhodiščne vrednosti se te vrednosti vstavi
3. za vsa polja z novo določeno vrednostjo se iz vseh ostalih polj, ki si s tem poljem delijo vsaj eno koordinato, to vrednost odstrani.
4. za vsa polja, ki vrednosti še nimajo določene, ostal pa jim je samo še en kandidat, ta kandidat postane določena vrednost
5. če je bilo v 4. koraku najdeno vsaj eno takšno polje, se vrne na 3. korak

Tvoje vprašanje nato spremenim v sledeče vprašanje: ali je možno, da se bo algoritem zaključil, čeprav vse vrednosti v vseh poljih ne bodo še določene.

Odgovor se glasi "da". Prvi takšen primer je izhodiščen položaj, kjer ni določene nobene vrednosti in ni možno izločiti nobenega kandidata. Naslednji takšen primer je izhodiščen položaj, kjer ima polje (1,1,1) vrednost 1 in ni možno izločiti dovolj kandidatov, da se bi lahko nedvoumno določilo vrednost katerega koli drugega polja.

QED

Zato je vprašanje še vedno hecno. Bodisi je moja interpretacija tvojega vprašanja čisto napačna, ker še vedno nisi pvoedal vsega (kaj je "iskanje s presečišči"?) ali pa je na vprašanje odgovorjeno že s tem, ko je bilo postavljeno (ali bo algoritem, ki išče zgolj enolične rešitve, našel rešitev, za problem, ki nima enolične rešitve).

No, izgleda sem uganil o čemu razmišljaš, odgovor pa si tudi že dobil. Vprašanje pa je tudi v angleščini še vedno hecno.