Top 500 - Na osveženi lestvici 500 najhitrejših superračunalnikov, ki izide dvakrat letno, na vrhu ni sprememb. Že tretjič zapovrstjo na vrhu kraljuje kitajski superračunalnik Tianhe-2, ki zmore približno 33,86 petaflopov (tisoč bilijonov operacij s plavajočo vejico v sekundi), merjeno v programu Linpack. Lestvica ostaja enaka vse do 10. mesta, kjer najdemo prvega novinca z zmogljivostjo 3,14 petaflopov.
Pri tem ne gre za enkratni zastoj, ampak se razvoj upočasnjuje. Lestvica Top 500 se posodablja vse od leta 1993 in ohranja isto metodologijo in isti test. Najnovejša lestvica kaže najnižji prirast zmogljivosti med prvimi 500 novimi superračunalniki, merjeno relativno v odstotkih, drugi najnižji prirast pa je prinesla predhodna lestvica. Upočasnjevanje traja že dlje časa, a ga je v letih 2010-2013 nekoliko zakrilo pestro dogajanje na vrhu lestvice. Zadnji superračunalnik, ki se je lani uvrstil na seznam, je zmogel 118 teraflopov, danes pa je ta znamka 133 teraflopov, kar je najnižji relativni prirastek v zgodovini. Tudi vsota zmogljivosti vseh superračunalnikov na lestvici se je povečala najmanj v zgodovini.
Pregled lestvice pokaže, da prepričljivo vodijo ZDA z 233 superračunalniki (lani 265), sledijo pa ji Kitajci s 76 (lani 63), Velika Britanija in Japonska s po 30, Francija s 27 in Nemčija s 23.
Izgradnja novih superračunalnikov se torej umirja. Razlogov je več, omenimo dva. Da na dnu lestvice ni novosti, kaže, da se superračunalniki ne gradijo več množično. To pomeni, da je trg z njimi zasičen oziroma da so uporabniki s trenutnimi zadovoljni (ali pa preprosto nimajo denarja za boljše), novih interesentov pa je bolj malo. Na vrhu lestvice pa predstavlja težave fizika. Zadnji veliki bum so bili grafični procesorji, ki so sedaj že precej izpopolnjeni. Zmanjševanje litografije postaja čedalje težje, ker na vrata trkajo fizikalne omejitve zaradi velikosti atomov. To pomeni, da lahko večje zmogljivosti dobimo le z uporabo več jeder, kar prinaša težave pri komunikaciji in predvsem pri hlajenju, kar se pozna pri porabi energije. Najzmogljivejši superračunalniki porabijo več megavatov energije, letno pa vsak megavat tako čez palec stane približno milijon evrov (stroški energije, hlajenja, vzdrževanja itd.).
smešno ne, da usa postavi kitajcem najhitrejši superračunalnik....
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Mene pa bolj skrbi uno, da giga in teraflopsi vseh skupaj ne gredo več tako hitro naprej. Kar pomeni zastoj v More-ovem zakonu in zastoj na poti do električnih nebes.
Saj se mi je kar zdelo, da nimam sreče
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell
"Moorov zakon" sploh ni zakon v pravem smislu besede, temveč samo zanimivo opažanje, ki je veljalo tam nekje do prehoda v to tisočletje. Konec koncev imajo resnični fizikalni zakoni pri temu vedno zadnjo besedo.
"Moorov zakon" sploh ni zakon v pravem smislu besede, temveč samo zanimivo opažanje, ki je veljalo tam nekje do prehoda v to tisočletje. Konec koncev imajo resnični fizikalni zakoni pri temu vedno zadnjo besedo.
Pravzaprav "Moorov zakon" drži še danes.
Sam mal več parametrov je treba upoštevati. Tip ni bil nek levak.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
smešno ne, da usa postavi kitajcem najhitrejši superračunalnik....
V bistvu ja. Če bi bilo po njenem, ga ne bi niti slučajno. Ampak ker je izpušila na raznih battlefieldih, outsourcanje dela in proizvodnje se je pa tudi slavno izteklo, so ga morali povleči kitajcem in še komu.
Programirat take mašine ni lih mačji kašelj... mislim da je tud glavna ovira. Drugače pa layer na layerju na layerju... Ko imaš enkrat tako zmogljive mašine je bolj pametno iti v optimizacijo softwara.
I NEED The Point of View Gun effectible on girls too! And then...
kok časa traja da zmogljivost najboljšega super računalnika pride do namiznih računalnikov? Recimo povprečen današnji namizni računalnik..katerga letga je bil po zmogljivosti tako zmogljiv najboljši super računalnik? 1990? Pa zanima me..a se ta hitrost prehajanja zmogljivosti iz super računalnikov do namiznih računalnikov povečuje al zmanjšuje?
Zmanjšuje, ker je na strani superračunalnikov v igri razen performanca, denar in danes lahko postaviš supercomputer glede na finance. Arabci majo tolko keša, da bi lahko kadarkol prešišal biloker SPC, ampak nimajo interesa metat denarja v to.
Pač kolko keša maš za procesorje in dobro kodo = zmogljivost.
kok časa traja da zmogljivost najboljšega super računalnika pride do namiznih računalnikov? Recimo povprečen današnji namizni računalnik..katerga letga je bil po zmogljivosti tako zmogljiv najboljši super računalnik? 1990? Pa zanima me..a se ta hitrost prehajanja zmogljivosti iz super računalnikov do namiznih računalnikov povečuje al zmanjšuje?
zadnja leta bi prej rekel, da se je čas zmanjšal, ker so na voljo general purpose GPUji History of supercomputing @ Wikipedia leta 1999 je imel najhitrejši superračunalnik 2,4 TFLOPS workstation grafična FirePro W9100 (~260W porabe) ma 2,6 TFLOPS, stane 4000 USD oz. isto zmogljivost ti dasta 2x titan black za nekaj čez 2000 USD, ampak je poraba cirka 2x višja
edit: glede na wiki ima titan black 1,7 TFLOPS, tko da bo mal večja zmogljivost
v bistvu če pogledaš na primeru FirePro W9100, bi lahko s temi grafičnimi dobil 1 exaflop za okoli 100 MW, zdej nimam pojma koliko zraven nanese še pomnilnik in povezave in dodatno hlajenje in dodatni procesorji, ampak če rečeš da bo to rešila arhitektura, bo treba do 2020 samo še cirka 5x pomanjšat porabo, da dosežemo 1 EFLOPS/20MW (to je cifra, za katero je ene par ljudi stavilo velike denarje, da do takrat ne bo dosežena)
"Moorov zakon" sploh ni zakon v pravem smislu besede, temveč samo zanimivo opažanje, ki je veljalo tam nekje do prehoda v to tisočletje. Konec koncev imajo resnični fizikalni zakoni pri temu vedno zadnjo besedo.
Pravzaprav "Moorov zakon" drži še danes.
Sam mal več parametrov je treba upoštevati. Tip ni bil nek levak.
Tip je v bistvu samo ugotavljal, da se stevilo tranzistorjev, v ICju, podvoji vsako leto. Potem se je popravil in rekel, da je ta doba dve leti.
oz. isto zmogljivost ti dasta 2x titan black za nekaj čez 2000 USD, ampak je poraba cirka 2x višja
kako to, da se potem tesle veliko bolj kupujejo? tut titani so sli kot vroce zemljice.
Zato ker ima večina ljudi tvojo mentalito in bo kupla Titana, ker vsi kupujejo Titane. Jes se za tako drage grafične sploh ne brigam (jih ne mislim kupit), vseeno pa preberem članke, da vidim kje je tehnologija. Titane verjetno kupujejo tudi zaradi reklame. Ko je izšel FirePro je bil članek in test kako se primerja z ostalimi karticami. Medtek ko je za Titan black najprej izšel članek da bodo naredil še eno generacijo Titana, drugi članek je bil ko so objavil da se bo imenoval Titan Black in zravn je bla predvidena cena, in potem tretji članek ko je kartica izšla. Skratka veliko je v reklami. Če nisi slišal za nek produkt ga boš tažko kupil in NVidia se bolš promovira.
verjetno smo na zgornjem delu S krivulje, in se počasi nabira pritisk za prehod na nove tehnologije. optiko v procesorjih, 3d čipi itd itd :) fizikalno je mogoče, narediti veliko bolj zmogljive procesorje, verjetno se bo pojavila smiselnost, po speceliziranih procesorjih, za neko opravilo, katero se veliko uporablja, ...
Zato ker ima večina ljudi tvojo mentalito in bo kupla Titana, ker vsi kupujejo Titane. Jes se za tako drage grafične sploh ne brigam (jih ne mislim kupit), vseeno pa preberem članke, da vidim kje je tehnologija. Titane verjetno kupujejo tudi zaradi reklame. Ko je izšel FirePro je bil članek in test kako se primerja z ostalimi karticami. Medtek ko je za Titan black najprej izšel članek da bodo naredil še eno generacijo Titana, drugi članek je bil ko so objavil da se bo imenoval Titan Black in zravn je bla predvidena cena, in potem tretji članek ko je kartica izšla. Skratka veliko je v reklami. Če nisi slišal za nek produkt ga boš tažko kupil in NVidia se bolš promovira.
govorim za tiste, ki take kartice dejansko rabijo, titan pa kot poceni alternativo tesli. isto velja za tesle vs. firepro, sploh tam, kjer sami programirajo kodo.
Za bitcoine, gaming, ipd zadostuje single precision floating point. To je tudi cifra, ki jo v "ljudskih" testih po netu berete kot compute performance. V znanosti se skoraj nič ne dela v single precision, vse se dela v double precision floating point. In to imajo enablane samo "profesional" gpuji. Zakaj? Ker ima trg, ki to rabi, večje budgete kot gamerji.
. Trendi pa so vedno začasne narave imajo pa tudi matematiko. Lahko. 
