Neposredno iztožljiva pogodba

Recimo, da ti sorazmerno šlampast goljuf (ki ima sicer večino svojega imetja poskritega) nekaj dolguje in mu daš na izbiro ovadbo pri policiji + tožbo ali to, da pri notarju podpiše papir, s katerim bi se lahko po najhitrejši poti in s čim manjšimi stroški "obesil na njegov transakcijski račun" ali morebitno drugo lastnino za poplačilo dolga. Predpostavimo, da je goljuf/dolžnik pripravljen sprejeti drugo opcijo.

Ali je mogoče sestaviti tako pogodbo, da bi lahko brez dragih in dolgotrajnih tožarjenj dobil povrnjen del dolga? (Seveda ob predpostavki, da človek kararkoli sploh kaj dobi na svoj transakcijski račun.)

In če ni – kakšni so sploh minimalni stroški civilne tožbe v primeru goljufije?

Hvala za keyword "neposredno izvršljiv notarski zapis". Vem, da je to smiselno le v primeru nečesa rubljivega, ampak saj ima verjetno tožba isti "če" spredaj. Ali je v čem razlika (poleg očitnega - da za tožbo ni potrebno pridobiti njegovega strinjanja, recimo)?

Hvala. Prva točka se zdi bistveno cenejša, krajša in enostavnejša.

V drugem primeru ima vsaj še X let več časa, da opravi še zadnje posle in pobegne iz države.

Sklepam, da tožba tudi v primeru predhodne uspešne ovadbe (in dokazane goljufije) ni nič krajša ali cenejša.

Prijaviti ga ne moreš takoj (najprej mu moraš dati X dni/tednov/mesecev, da ti vrne, četudi ti v fris pove, da ne bo).

Ampak tudi ko ga prijaviš ...

Kazensko po uradni dolžnosti se ga bo že preganjalo, ampak to zgolj pomeni, da bo dobil kakšno leto kehe (če sploh), to bo odsedel (če prej ne pobegne iz države), denarja ti pa policija ne bo priskrbela. Za vračilo se moraš neodvisno od kazenskega postopka pobrigati sam (s civilno tožbo ali z "orangutanom" - po želji).

Dolžnik se je končno strinjal, da podpiše izvršljiv notarski zapis. Oškodovanec je bil pri notarju, kjer so mu povedali ceno storitve in mu skopirali osebne in dokumente. Ko pa pride čez dva tedna, da se dogovorijo glede podrobnosti "pogodbe" in za termin podpisa, si je notar premislil, češ da ne more podpisati papirjev za "fiktivne" posle.

Oškodovanec je denar pred leti nakazal v tujino. Na dokumente se je podpisal goljuf, ki je bil takrat direktor pravne osebe v Angliji (pravna oseba je bila pred kratkim "zaprta", pa tudi če ne bi bila, je imela minimalno osnovnega kapitala), vendar je pripravljen podpisati, da on "odgovarja" za vračilo denarja. (On sicer verjetno nima knjiženega nobenega premoženja; sogoljufi pa živijo precej lagodno.)

No ... in zdaj notar pravi, da zato, ker je šel denar v Anglijo, ne more stati za dokumentom, ki goljufa obvezuje vračila denarja.

Zanima me, ali je zgolj notar preveč len/preplašen, ali je to dejansko res nemogoče izpeljati in je večletno jaganje po sodiščih edina možna pot?