Kaj je Bitcoin - razlaga za vsakogar

Ker nisem našel neke (res) preproste razlage Bitcoina v slovenskem jeziku sem se odločil na res čim bolj preprost način zadevo povzeti, da se tudi manj vešči uporabniki (babice in dedki) seznanijo z svetom kriptografskih valut kot je Bitcoin. Zdi se mi, da je čas izjemno primeren (finančna kriza, korupcija…itd), da se pospeši izobraževanje o možnih alternativah in morda naredi korake v drugo smer kot jo poznamo.

Zato prosim delite z drugimi, lahko kaj dodate k mojemu besedilu, komentirate, popljuvate…karkoli že hočete, to je internet :)


Kaj je bitcoin?

Bitcoin je prva decentralizirana kriptografska valuta, katera omogoča izjemno hitre in unčinkovite transakcije preko spleta. Naj že takoj na začetku omenim, da Bitcoin ni edina kriptografska valuta. Danes jih obstaja že na stotine (na primer: Litecoin, DogeCoin, AuroraCoin, FeatherCoin…itd.) Vse pa temeljijo na podobni podlagi in tehnologiji katero je prinesel Bitcoin in so njegove naslednjice. Bitcoin je torej prva in najbolj odmevna ter ima trenutno najvišjo vrednost med decentraliziranimi kriptografskimi valutami.

Zakaj ima Bitcoin vrednost?

Tako kot vsaka valuta do zdaj, Bitcoin-ova vrednost izvira iz zaupanja ljudi, da ima vrednost. Vendar pa to zaupanje za razliko od običajnih valut ne temelji na zaupanju v oblast ali pa na primer zaupanje v centralne banke. Zaupanje v Bitcoin temelji na matematiki. Matematični zakoni na katerih temelji Bitcoin (in druge decentralizirane kriptovalute) mu dajejo vrednost saj je količina omejena (zgornja meja je 21 milijonov Bitcoinov) ter način njegovega nastajanja je v naprej predviden in prav tako omejen. Torej za razliko od valut, ki jih poznamo danes (Euro, dolar…itd.), pri katerih centralne banke denar ustvarjajo brez kakih strogih omejitev (seveda so neke omejitve, vendar pravne in ne matematične, pravna pravila pa je možno seveda hitro spremeniti, sploh kadar grozi "kriza")

Bitcoina torej ne moremo začeti neomejeno "printati" brez nadzora. Pravila nastajanja Bitcoina so v naprej znana (kot omenjeno, matematična pravila in NE pravna pravila) in od nastanka Bitcoina leta 2009 se količina Bitcoinov v obtoku stabilno in predvidljivo počasi povečuje dokler ne doseže 21 milijonov (kar naj bi se doseglo okrog leta 2150). Več o nastajanju novih Bitcoinov v nadeljevanju.

Samo 21 milijonov? Je to dovolj za cel svet?

Bitcoin je deljiv na 8 decimalnih mest. Najmanjša vrednost je 0.00000001 Bitcoina. Torej tudi, če bo cena enega Bitcoina dosegla ceno 1 000 000 Eurov to ne bo otežilo plačevanja. Še vedno bi lahko plačali kavo z 0.00000100 bitcoina.

Ta zgornja meja daje Bitcoinu še eno posebno lastnost. Bitcoin pridobiva na vrednosti tudi zdaj ko še ni doseženih 21 milijonov saj se povpraševanje (na dolgi rok, na kratki rok vrednost Bitcoina še vedno močno niha) povečuje hitreje kot nastajajo novi Bitcoini. Ko bo doseženo število 21 milijonov bo začelo število Bitcoinov upadati (ker bodo ljudje izgubljali svoje denarnice, več o denarnicah kasneje). Torej je za Bitcoin značilna konstantna deflacija (za razliko od trnutno aktualnih valut za katere je značilna inflacija).

Kako deluje Bitcoin?

Bitcoin je v svojem jedru na zelo zelo preprost način le seznam transakcij, ki se posodablja z vsako novo transakcijo. Torej na začetku, leta 2009 je ta seznam vseboval samo eno transakcijo, danes jih je že na milijone in seznam se konstantno veča.

Ta seznam je v digitalnem svetu v obliki datoteke katero omrežje bitcoina med seboj sinhronizira in gradi, dodaja nove transakcije. (če veste kako deluje bit torrent protokol lahko tukaj vidite vzporednico). Vsaka nova transakcija se po posebnem postopku preveri in doda na seznam kjer ostane za vedno in je ni mogoče več spremeniti.

Kaj to pomeni, da je decentraliziran?

V Bitcoin omrežju ni centralne avtoritete. Primerjava z Evropsko unijo, kjer imamo Evropsko centralno banko. Če z Evrom kaj ne štima bomo njih vprašali kako naprej oziroma bodo oni sami sprožili neke ukrepe.

Bitcoin ni podjetje, bitcoin ni en centralni strežnik, bitcoina ne moremo tožiti, ker ni nikogar, ki nosi odgovornost za to omrežje.

Bitcoin aplikacijo lahko vsak poganja na domačem računalniku in tako služi kot en člen v celotnem omrežju. Posamezni člen nima realno nobenega vpliva, vendar pa skupek vseh uporabnikov po celem svetu tvori izjemno močno in robustno verigo, katera živi in postaja vedno močnejša že od leta 2009. Torej tudi, če izpade elektrika na celotnem kontinentu bo omrežje živelo naprej saj je razporejeno po celotnem planetu (tako kot njegov temelj - internet, katerega ne moramo kar "izklopiti")

Če bi se Bitcoin začel uporabljati namesto denarja katerega poznamo danes so implikacje za naš družbeno politični sistem nepredstavljive. Teža moči bi se preselila iz centralnih bank in vlad na ljudstvo, kar bi najverjetneje prineslo ogromno pozitivnih sprememb. Vendar je to tema zase.

Kako nastajajo novi Bitcoini?

Novi Bitcoini nastanje skozi proces kateremu pravimo "rudarjenje" (angleško: mining). To lahko počne kdorkoli želi za kar bo potreboval nekaj strojne opreme, internetno povezavo in elektriko.

Bitcoin ima v sebi vgrajeno matematično uganko katero je možno rešiti samo tako, da se ugane pravo zaporedje znakov. Rudarjenje je poenostavljeno konstantno prižgan računalnik, ki je preko interneta povezan v Bitcoin omrežje in ves čas poskuša razna zaporedja znakov dokler ne reši uganke.

In zakaj bi nekdo trošil elektriko zato, da njegov računalnik reši neko uganko? Zato ker tisti, ki jo reši dobi nagrado. In nagrada je trenutno 25 Bitcoinov. (prva štiri leta je bila nagrada 50, zdaj je 25. Na 4 leta se prepolovi dokler ne bo v obtoku vseh 21 milijonov bitcoinov in bo nagrada 0). Zdaj ko je se cena Bitcoina giblje v stotinah Eurov imajo ljudje močno motivacijo, da to vedno bolj počnejo.

Vendar pa je omrežje zastavljeno tako, da se uganka lahko reši le na vsakih 10 minut. Ko omrežje zazna, da se uganke rešujejo prehitro, recimo na 9 minut bo dvignilo težavnost uganke. Torej recimo, analogija z besedno uganko, namesto besede iz petih črk je treba uganiti besedo dolgo šest črk, za kar bomo potrebovali dlje časa, da jo uganemo.

Namen rudarjnja ni samo to, da neki ljudje s prižganimi računalniki služijo Bitcoine. Te računalniki, ki konstantno ugibajo ta zaporadja hkrati delajo še to kar je bistveno za Bitcoin omrežje. In to je, da preverjajo in potrjujejo transakcije in gradijo prej omenjeni seznam ter ga zavarujejo, da ostane tak kot je, ter da ni mogoče samovoljno spreminjati.

Te rudarji torej to delajo predvsem zaradi nagrade, vendar pa hote ali nehote hkrati vzdržujejo omrežje in mu dajejo varnost.


Kako rudarji potrjujejo in preverjajo transakcije?

Rudarji med seboj tekmujejo kdo bo prej rešil uganko. In ko jo nekdo reši, jo ostali preverijo, da ni goljufal.

Zadeva se najboljše razloži na primerjavi z sudokjem. Rešiti sudoku križanko je relativno težko, ko pa jo enkrat rešimo jo pa zelo hitro preverimo, samo preverimo stolpce in vrstice, da se vsaka številka pojavi le enkrat.

In matematični problem v Bitcoin omrežju ima te lastnosti, rešiti ga je zelo težko, ko pa imamo rešitev zelo hitro lahko preverimo, če je pravilna. Omrežje ima trenutno procesorsko moč, ki je višja od seštevka procesorske moči 500tih najmočnejših super računalnikov in konstantno raste. S tem je Bitcoin omrežje trenutno najmočnejši super računalnik na svetu in zaradi te lastnosti ga je zelo težko pretentati. Tudi, če bi se neka vladna agencija odločila z svojimi super računalniki napasti omrežje (to bi storila tako, da bi poskusila omrežju "prodati" napačne rešitve ugank in ga tako pretentala in s tem podrla zaupanje v omrežje) jim to ne bi uspelo saj je celotno omrežje močnejše in bi to takoj ugotovilo in zavrglo take rešitve.

Zakaj vsakih 10 minut?

Tako je bilo določeni v kodi Bitcoina, druge kriptovalute imajo krajše/daljše čase reševanja teh ugank (npr. Litecoin na 2,5 minute).

Bolj pomembno je kaj pomeni teh 10 minut za nekoga, ki plačuje z Bitcoini. Torej, če jaz ta trenutek izvedem transakcijo bo takoj poslana v omrežje in prejemnik jo bo v nekaj sekundah videl na svojem Bitcoin "računu". Vendar pa transakcija ne bo potrjena dokler neki rudar v omrežju ne reši uganke, in to se bo zgodilo enkrat v naslednjih 10 minutah.

Razlikovati moramo trenutek, ko je transakcija poslana v omrežje in se razširi po celotnem globalnem omrežju, za kar rabi nekaj sekund. In med trenutkom, ko je transakcija potrjena. Ta potrditev pomeni, da se "zacementira" v prej omenjeni seznam transakcij in tam ostane za vedno.

Kaj točno se zgodi v omrežju? Vse transakcije, ki se izvedejo v tem okvirju 10 minut se združijo v block (slovensko: blok), torej zapakirajo se v neko enoto in postanejo del uganke, ki se reši. Rudar, ki reši uganko zapakira vse transakcije, ki so se zgodile v zadnjih 10 minutah, jih elektronsko podpiše in prilepi na prejšnje bloke. Seznam transakcij katerega sem omenjal se reče blockchain (slovensko: veriga blokov). Ostali rudarji to hitro preverijo, če je vse ok se ne ozirajo več nazaj in takoj začnejo reševati naslednji blok (torej ugibati, poskušati rešiti uganko).

In tako se blockchain (veriga blokov) dan in noč, vikendi, prazniki brez prestanka…vsakih 10 minut gradi od leta 2009.

Zakaj je Bitcoin boljši od običajnega denarja?

Trenutno je najbolj zanimiv za ljudi, ki trgujejo preko državnih meja. Poslati evre na drugo stran planeta za sabo prinese ogromne transakcijske stroške ter tudi precejšnji zamik. Potem je tu še vprašanje na kateri dan v tednu pošiljamo, čez vikend bomo težko izvedli običajno transakcijo. Tudi različne pravne ureditve in druge ovire.

Bitcoin teh omejitev ne pozna. Transakcijski stroški so zanemarljivi (nekaj evro centov na transakcijo). Transakcija se zgodi v nekaj sekundah, potrjena je pa v 10 minutah. In ko je enkrat potrjena ni več poti nazaj.

Zanimiv je tudi za vse, ki pri svojem poslovanju omogočajo plačilo s kreditno kartico. Kreditno kartico je mogoče zaradi kraje preklicati in s tem vse transakcije, ki so bile izvedene z njo. Poleg tega pa s kreditnimi karticami tudi pridejo transakcijski stroški, kateri so vsaj nekaj % od plačila. To za prodajalca pomeni dodatne stroške zaradi česar so na slabšem tudi kupci saj so posledično cene izdelkov višje.

Bitcoin transakcije ni mogoče preklicati. Strošek bitcoin transakcije je pavšalen, če pošiljamo 1000 Bitcoinov ali 0.00000001 Bitcoina bo strošek transakcije enak. Tisti, ki izvrši transakcijo se lahko celo odloči, da bo transakcijo poslal brez transakcijskih stroškov, vendar pa to ni priporočljivo.


Stroški Bitcoin transakcije?

Lahko je ni ali pa je. Naj na kratko raložim.
Ko izvedemo transakcijo v Bitcoin omrežju se odločimo, kolikšen del bomo namenili za transakcijske stroške. Ta vrednost katero določimo bo pripadala rudarju, ki bo rešil naslednji blok. Torej ta rudar bo dobil nagrado 25 bitcoinov + transakcijske stroške, ki so jih namenili ljudje v svojih transakcijah v zadnjih 10 minutah. Če bomo namenili 0 obstaja možnost, da bodo rudarji našo transakcijo nekaj časa ignorirali, ker bodo raje v svoj blok vključili transakcije, ki vsebujejo nek transakcijski strošek. Ko bo prišel nek okvir 10 minut ko bo transakcij malo, bodo morda tudi našo, ki je brez te "donacije" vključili v blok in bo potrjena. Torej s tem ko določimo transakcijski strošek 0 bo naša transakcija najverjetneje rabila več kot 10 minut za potrditev.

Te transakcijski stroški bodo tudi motivacija, da bodo rudarji nadaljevali s svojim delom ko bo nagrada vedno manjša (kot omenjeno se prepolovi vsaka 4 leta, kmalu bo le 12,5 na rešen blok) in tudi po letu 2150 ko bo nagrada 0. To ne pomeni, da se bodo stroški transakcij čez čas povečevali. Trenutno se v vsak blok združi nekje od 20 pa tam do 1000 transakcij. Če bi se bitcoin uveljavil namesto običajnega denarja bi število transakcij v 10 minutah postalo bistveno višje, s tem več malih "donacij" na transakcijo in s tem tudi nagrada in motivacija rudarjem, da nadalje delajo to kar deljao danes.

Kje se moram registrirati, da lahko plačujem z Bitcoini?

Nikjer. Kot rečeno, Bitcoin ni centraliziran. Ne obstaja neka spletna stran, ki vam odobri oziroma omogoči poslovanje. Če imate svinčnik in papir ali pa dober spomin lahko že prejemate Bitcoine (ne pa še pošiljate).

Da ta zadnji stavek dobi smisel moram najprej razložiti koncept bitcoin denarnice.

Bitcoin denarnico sestavljata dva ključa, privatni in javni ključ. Ta dva ključa sta v bistvu neko naključno zaporedje velikih in malih črk ter številk.

Primer privatnega ključa:
5K754USbjhjrYTxSnqepNFzGteQ8J4fA94ssSQccEJBVAMjjVcd

Primer javnega ključa:
14uLwvW6AoZJQ2qNCwf3cb9Gm9jENRpmoL

Kot že sami besedi povesta, privatni ključ je privatni, ne smemo ga nobenemu izdati, povedati, ga hraniti na nevarnem mestu kjer bi ga kdo lahko ukradel. Omogoča nam, da iz naše denarnice izvedemo transakcijo neki drugi osebi. Tako kot ne izdamo našega gesla za spletno banko in e-pošto, tako moramo čuvati ta privatni ključ. Tudi ni najbolje, da ga hranimo kar na računalniku, saj bi lahko kak virus ključ izdal kakemu nepridipravu. Tukaj se odpira problem računalniške pismenosti, nujna je varna uporaba spleta na računalniku kjer hranimo privatni ključ.

Javni ključ je pa javni, lahko ga objavimo na spletu, na forumu, naredimo grafit na glavni železniški postaji…itd. Javni ključ je naš naslov, primerljivo z številko vašega računa pri banki. Ko želimo, da nam nekdo nakaže Bitcoine mu povemo javni ključ. Na primer nekdo bo na svoji spletni strani objavil svoj javni ključ z namenom, da mu ljudje nakažejo prostovoljne donacije.

Ta dva ključa, torej javni in privatni sta par. Iz privatnega ključa zgeneriramo javnega. Torej tudi, če slučajno izgubimo javni ključ ga lahko vedno ustvarimo ponovno dokler poznamo privatni ključ. Ne gre pa obratno, če izgubimo privatni ključ za vedno izgubimo dostop do Bitcoinov na tem ključu.

In kje dobimo te ključe? Kot sem omenil zgoraj, lahko ga tudi napišemo na papir ali pa si jih zapomnimo, če imamo res dober spomin. Mora pa biti čim bolj naključno zaporedje znakov. Nekaj kar ni dovolj naključno poveča verjetnost, da ga nekdo ugane. Normalno, pa bi uporabili program, ki je namenjen generiranju takih ključev. Tukaj je cela znanost, saj je težko preveriti kaj je zares naključno. Več o tem si lahko preberete drugje saj to ni specifično za Bitcoin ampak nasplošno za generiranje naključnih zaporedji.

Če se vam ta koncept privatnih javnih ključev zdi nekaj popolnoma čudnega naj povem, da točno to tehnologijo uporablja vaš certifikat za spletno banko. Certifikat ni nič drugega kot par privatnega in javnega ključa, s katerim se predstavimo bančnemu stržniku, da smo to res mi. Torej Bitcoin tega ni izumil, ta tehnologija obstaja že lep čas, posebnost Bitcoina je kot že zgoraj omenjeno decentraliziranost omrežja in blockchain (veriga blokov - zapisnik vseh transakcij).

Ker pa pri Bitcoinu ni banke, ni centralne avtoritete ni treba nikogar prositi, da nam da naš ključ, naredimo si ga sami. Ali pa zaupamo neki spletni strani, ki ponuja storitev Bitcoin denarnic, da nam zgenerira ključa in jih hrani, mi pa se v spletno stran prijavimo z geslom in dostopamo na enak način kot na primer do naše e-pošte. Tu prenesemo del tveganja na to spletno stran.

Torej teoretično, lahko na papir napišete privatni ključ, iz njega zgenerirate javnega. Poveste javni ključ prijatelju in on vam nakaže Bitcoine. In kljub temu, da se vaš privatni ključ še nikoli ni dotaknil interneta saj obstaja samo na papirju, se transakcija vseeno zapiše v seznam transakcij (blockchain, verigo blokov). Če vi ta papir zažgete so bitcoini še vedo v seznamu transakcij vendar pa nihče ne more do njih, saj je privatni ključ izgubljen in tam ostanejo za vedno. In omrežju je vseeno, če ste vi izgubili svoj ključ, nikamor se ne morate pritožiti. Samo ustrezni privatni ključ lahko dostopa do določene denarnice in nič drugega. Torej tu je velika odgovornost na uporabniku, da ustrezno hrani svoj privatni ključ.

Kako pa sami izvedete transakcijo? Svoj privatni ključ morate uvoziti v program, ki je namenjen Bitcoin transakcijam. To je lahko na računalniku, na pametnem telefonu, tablici ali pa spletni strani, ki ponuja to storitev. Če ima vaša denarnica pozitivno stanje lahko takoj pošljete Bitcoine komurkoli, potrebujete pa seveda internetno povezavo in naslov oziroma javni ključ osebe kateri želite poslati Bitcoine.

Te primeri s papirjem so samo za ilustracijo (vendar popolnoma izvedljivi), želel sem le predstaviti to lastnost, da ni treba biti na internetu, da prejemate Bitcoine. Ni tako kot vaš mobilnik, kateri prejme sms sporočilo samo, če je prižgan. Transakcija se izvede in zapiše v blockchain, Bitcoin omrežju je vseeno na kateri naslov. In v praksi, če bi namestili program za Bitcoin denarnico na vaš telefon ali računalnik vam ta avtomatsko zgenerira ključe ter ima vgrajene varnostne mehanizme, da je vaš privatni ključ varno spravljen.

Slabe lastnosti Bitcoina?

Bitcoin ima iz varnostnega vidika enake lastnosti kot gotovina. Če nekje pozabite kup bankovcev in jih nekdo vzame jih najverjetneje nikoli več ne boste dobili nazaj. Enako je pri Bitcoinu vendar s to razliko, da ste še dodatno izpostavljeni kraji preko interneta. Svoj privatni ključ lahko "pozabite" na namizju, od nekje dobite virus ter tako vam ukradejo Bitcoine. Na tem področju je največji izziv za razvijalce varnostnih sistemov Bitcoin denarnic, da bo sistem varen tudi za uporabnike, ki imajo manj veščin z računalniki. Obstajajo že inovativni načini kako zadevo bolje zavarovati, vendar tu želim predstaviti le osnovni koncept Bitcoina, kogar to bolj zanima lahko zadevo razišče.

Druga morda slaba lastnost (ali pa tudi ne tako slaba) je skoraj popolna anonimnost. Primer javnega ključa zgoraj nikjer ne vsebuje podatka čigav je. Torej A nakaže Bju nekaj Bitcoinov, transakcijo lahko vidimo, saj sama transakcija je javna, ne vemo pa kdo sta A in B.

S tem sem pa pojasnil tudi drugo plat, to je popolna transparentnost. Za katerikoli javni naslov lahko pogledamo kakšno ima stanje in vse transakcije, ki jih izvaja. Vendar dokler nekdo ne izjavi, ta javni ključ je moj, ne vemo čigav je.

Mediji radi izpostavljajo to lastnost anonimnosti Bitcoina kot zelo slabo, saj se lahko uporablja za nezakonite posle. Vendar pa ima to isto lastnost današnji denar - gotovina. In vsaka valuta se lahko uporablja tako za normalne kot za nelegalne posle, torej to ni tako specifično za Bitcoin.

Potem je še nepreklicljivost transakcij. Za trgovce je to dobra lastnost, za potrošnike pa morda ne tako zelo. Vendar pa obstajajo načini kako zavarovati transakcijo. Na primer spletni nakup, vi nakažete, trgovec pa potem ne bi odposlal izdelka. To je možno rešiti na podoben način kot to omogoča paypal. Torej z posredniki, ki bi zadržali transakcijo dokler trgovec ne odpošlje izdelka.

Kaj pa, če je vse skupaj nateg?

Programska koda, ki poganja Bitcoin je open source (slovensko: odprto kodna). To pomeni, odprta javnosti, na njej ni patenta, kdorkoli si jo lahko ogleda. Če sami nimate znanja lahko prosite prijatelja programerja, kateremu zaupate, da si kodo ogleda in vam pove, da je zadeva dejansko nesporna in nima nobenih skrivnosti. Bitcoinu zaupa vedno več ljudi in tudi iz utemeljenih razlogov, ne gre za vero, lepe besede ali kaj podobnega. Gre za matematične zakone, katere je možno preveriti. To sem napisal leta 2014, sistem Bitcoin obratuje že 5 let in kljub mnogim napadom, tako računalniškim in političnim je vsak dan robustnejši in močnejši.

Verjetno ste ali pa boste kmalu slišali za propad največje izmenjevalnice Bitcoinov za dolarje z imenom Mt.gox (napadalcem je uspelo vdreti v njihov sistem in pokrasti veliko število Bitcoinov). Razlog za tako ranljivost te izmenjevalnice je, da ni bila namenjena trgovanju z Bitcoini, začela se je kot spletna stran za izmenjavo raznih izdelkov (kot bi rekli naša bolha.com) in čez noč je postala zelo priljubljena za trgovanje z bitcoini. Lastniki te spletne strani pa so bili preveč leni, da bi primerno posodobili varnost spletne strani. Mediji to zgodbo radi uporabljajo kot argument proti Bitcoinu. Kot, da je ta izmenjevalnica poosebljala Bitcoin. Ta argument je enako prazen kot če bi rekli, da je Euro zanič ker je nekomu uspelo oropati eno banko (recio NLB ;) ).


Kje začeti?

Predvsem se najprej čim bolj izobraziti o zadevi.

Tukaj si lahko pogledate aktualne podatke o transakcijah in odkrivanju novih blokov, stran se avtomatsko osvežuje in vidite vse trenutne transakcije:

https://blockchain.info/

Za začetnika v Bitcoin svetu bi priporočal uporabo spletne denarnice na tem naslovu:

https://blockchain.info/wallet

Ne pozabite ustvariti močno geslo, torej vsaj 8 znakov (priporočljivo več), male in velike črke, številke, posebni znaki. Ne uporabljajte enakega gesla kot za druge (manj varne) spletne strani.

Ko boste imeli svojo denarnico lahko dobite nekaj brezplačnih Bitcoinov tukaj:

http://freebitco.in

Na tej strani vnesete javni ključ oz. naslov vaše denarnice, ter si izmislite neko geslo (tu ni treba da je zelo varno geslo ter nikakor enako kot zgoraj pri vaši denarnici). Polje za email pa lahko pustite prazno. Nato samo izpolnite Captcha in prejeli boste približno 0.00000400 Bitcoina. Postopek lahko ponovite vsako uro. Sistem vam bo izplačal ko boste akumulirali vsaj 0.00005460 Bitcoina, izplačuje pa se vsak konec tedna v nedeljo. Torej vsaj 14 krat morate obiskati to stran, izpolniti captcha in dobili boste 0.00005460 Bitcoina na vašo denarnico. To so zelo majhni zneski vendar je zadeva zastonj in dovolj, da se malo poigrate in vidite kako deluje.

Takih strani, ki ponujajo zastonj Bitcoine je veliko, vendar po osebnih izkušnjah je ta najbolj učinkovita. Ne delam reklame tem stranem ali kaj podobnega. Tudi link je čist, ne dobim nobenega procenta od vašega klikanja na teh straneh. Lahko vpišete v google: "bitcoin faucet" in jih boste našli ogromno. Veliko je tudi nategov. Zato za začetek priporočam to zgoraj omenjeno saj lahko v parih dneh zberete dovolj za eno transakcijo. Vse te strani pa zahtevajo, da akumulirate vsaj dobrih 0.00005000 bitcoinov na njihovi strani preden vam nakajžejo na vašo denarnico. Vzrok za to pa so transakcijski stroški, učinkoviteje je narediti eno malo večjo transakcijo kot pa veliko malih. Zakaj je temu tako je že podrobnost o kateri si lahko preberete drugje.

Ok, bom vzel malo nazaj, tudi na Thomasa se ne morem zgovarjat, ker dejasnko ima malo višjo toleranco do te problematike kot jaz. 6. točka. Bi pa vseeno dejal, da se malo podcenjuje psihološki dejavnik. Večina ~100IQ človekov z nekaj življenskimi izkušnjami bo vseeno raje vzela 100 kreditov inflatornega papirja, kot 100 kreditov "matematično" podprtega denarja. Tistim z manj, ker itak diši po nategu in tistim z več, ker spet dišu po nategu.

Aja pa še to, te 100IQ človeki naj tudi povohajo kak vonj ima trenutni plačilni sistem. Če je morda inflacija hitrejša od pozitivnih obresti, je treba malo razmisliti kaj je definicija natega :)

bitcoin
čestitam, res lepo in obširno napisano, tud meni bo marsikaj bolj jasno

Mogoče komu prav pride tudi tale seznam uvodnih videov https://bitcointalk.org/index.php?topic...