Forum » Loža » Prevoz do dela
Prevoz do dela
mojsterleo ::
MojsterLeo - Fino vas nateguje - vsaki 2 uri 1 profitira.
sej nas ne... to je bil njegov predlog za 'resitev' konflikta s prevozi (konflikt, ki ga je sam sproduciral, ker se je kr iz ene zmislil, da bo zacel potrjevat nadure, in jih s tem umetno zmanjsevati ). pri tem je celo trdil, da to prakticirajo tudi v mnogih drugih firmah (omenil ni nobene). buce mu seveda ni uspelo prodat , ker je ni budale na svetu (upam), ki bi se iz lj v mb vozila delat na teren za 8 ur in dobil priznano 1 uro nadure....
solatko ::
Kako, da vas ne. Nadure so 1,50, ko koristih takrat kadar hoče šef in ne takrat, ko rabiš ti, pa je razmerje ura za uro.
Dober pogajalec, ni kaj.
Dober pogajalec, ni kaj.
Delo krepa človeka
mojsterleo ::
mojsterleo ::
solatko ::
MojsterLeo - Iz zakona o delovnih razmerjih - delo preko polnega delovnega časa.
To, da se nadure ne plačajo, pomeni za delodajalca več kot 50%-ni prihranek, ker so nadure še posebej obdavčene.
To, da se nadure ne plačajo, pomeni za delodajalca več kot 50%-ni prihranek, ker so nadure še posebej obdavčene.
Delo krepa človeka
mojsterleo ::
MojsterLeo - Iz zakona o delovnih razmerjih - delo preko polnega delovnega časa.
To, da se nadure ne plačajo, pomeni za delodajalca več kot 50%-ni prihranek, ker so nadure še posebej obdavčene.
no, to je sicer res. res je pa tudi, da ce koristim ure celodnevno ( kar vecinoma je ), mi pripadata za ta dan malica in prevoz, kot da sem na delu bil....
solatko ::
Saj ti tudi na 12 ur dela pripada malica + kosilo - ga dobiš?
Ljubčki tako lepo vas izigravajo, da boste kmalu plačevali vstopnice za v službo.
Ljubčki tako lepo vas izigravajo, da boste kmalu plačevali vstopnice za v službo.
Delo krepa človeka
killa bee ::
a pa se da dobiti kakšne strokovne(pravne) informacije glede teh vprašanj? Mislim če lahko pokličeš na zavod za zaposlovanje ali pa kej podobnega kjer te potem malo seznanijo s pravicami itd.?
solatko ::
Lahko se oglasiš v sindikalni centrali na tvojem območju, inšpektoratu za delo, kakšnem advokatu, ki se ukvarja z delovnimi razmerji......, ali preštudiraš delovno zakonodajo, kolektivno pogodbo tvoje branže, kar dobiš v googlu.
Delo krepa človeka
mojsterleo ::
a pa se da dobiti kakšne strokovne(pravne) informacije glede teh vprašanj? Mislim če lahko pokličeš na zavod za zaposlovanje ali pa kej podobnega kjer te potem malo seznanijo s pravicami itd.?sam sem si s tem precej razbijal glavo, ker zakon prevoza izrecno ne omenja.in kot si bral, tudi v nasi firmi so poskusi , da nas s prevozom nategujejo kolikor se le da.
vsekakor je najbolje izhajati iz pogodbe o zaposlitvi, kjer je naveden opis in sedez delovnega mesta.
v odsotnosti drugih resitev je pac prevoz na teren prevoz od sedeza delovnega mesta do stranke in nazaj. ce je problem s casovno opredelitvijo casa prevoza, uporabljajte google zemljevid, ki kar dobro opredeli cas prevoza.
killa bee ::
Kaj pa to ni jasno določeno z zakonom?
če sem prav bral poste od solatkota, on pravi da je z zakonom vse lepo določeno.
Zgleda je samo to problem da mi(oni) ne znamo(jo) brat teh zakonov.
če sem prav bral poste od solatkota, on pravi da je z zakonom vse lepo določeno.
Zgleda je samo to problem da mi(oni) ne znamo(jo) brat teh zakonov.
mojsterleo ::
Kaj pa to ni jasno določeno z zakonom?
če sem prav bral poste od solatkota, on pravi da je z zakonom vse lepo določeno.
Zgleda je samo to problem da mi(oni) ne znamo(jo) brat teh zakonov.
zakon omenja samo, da je delovni cas cas, v katerem si na razpolago delodajalcu za opravljanje pogodbeno dogovorjenih aktivnosti. se pravi npr. 8 ur dnevno.
ce se je on s stranko dogovoril, da bos pri njej delal 8 ur, pol je to njegov problem oz. problem organizacije dela. prevoz s tvojega delovnega mesta do stranke in nazaj je tudi cas, v katerem si na voljo delodajalcu. najlazje se je dogovoriti, da se ti to steje kot nadure, ki jih koristis kadar je manj dela. placal ti tega ne bo noben - razen ce si v javnem sektorju, ali neki normalni firmi , kjer imajo to poslihtano.
solatko ::
Zakon omenja prihod na delo - služba-dom - to kar imaš ti, pa spada v delovni čas. Prevoz na lokacijo dela, je samo ena od delovnih obveznosti (kadar se voziš iz podjetja). Prihod na delo je pričetek delovnega časa, odhod iz dela je konec delovnega časa, vse vmes se šteje in je lahko v trajanju 8 ur. Skupni delovni čas je lahko največ 12 ur.
Delodajalec je v tej kombinaciji 3+8+3, dnevno v prekršku.
Vse ostalo je nakladanje. Plačevanje samo 8 ur, pa je čisto nategovanje zaposlenih. Kako pa je to v skladu z varstvom pri delu in prometni varnosti, pa naj vsak razmisli sam, sploh, če se delavec vozi sam.
Če bo prišlo do prometne nesreče, bo delodajalec lepo tiho in ne bo doživel nikakršnih sankcij, saj delavci nimajo vgrajenega tahometra, da bi se videla njihova preobremenitev, kot imajo to urejeno v tovornjakih in avtobusih.
Bilo bi dobro vedet, kateri delodajalec, se tako igra z udeleženci v prometu, pa tudi kršenje človekovih pravic pri zaposlenih. Skratka, čisto navadna baraba.
In še to - delodajalci kršijo, tako kolektivne pogodbe, pogodbe o delu, zakon o delovnih razmerjih, zakon o prometni varnosti, konvencijo o delu, konvencijo o človekovih pravicah ........, pa se nihče ne zgane, najpomembnejši je njihov profit.
Delodajalec je v tej kombinaciji 3+8+3, dnevno v prekršku.
Vse ostalo je nakladanje. Plačevanje samo 8 ur, pa je čisto nategovanje zaposlenih. Kako pa je to v skladu z varstvom pri delu in prometni varnosti, pa naj vsak razmisli sam, sploh, če se delavec vozi sam.
Če bo prišlo do prometne nesreče, bo delodajalec lepo tiho in ne bo doživel nikakršnih sankcij, saj delavci nimajo vgrajenega tahometra, da bi se videla njihova preobremenitev, kot imajo to urejeno v tovornjakih in avtobusih.
Bilo bi dobro vedet, kateri delodajalec, se tako igra z udeleženci v prometu, pa tudi kršenje človekovih pravic pri zaposlenih. Skratka, čisto navadna baraba.
In še to - delodajalci kršijo, tako kolektivne pogodbe, pogodbe o delu, zakon o delovnih razmerjih, zakon o prometni varnosti, konvencijo o delu, konvencijo o človekovih pravicah ........, pa se nihče ne zgane, najpomembnejši je njihov profit.
Delo krepa človeka
Zgodovina sprememb…
- spremenil: solatko ()
r3dkv1c4 ::
dajte ljudje prebrat kaj sprašuje. Ni vprašanje ali mu pripadajo stroški (kamor sodijo tudi dnevnice) ampak sprašuje kako je s priznanjem ur, ki jih je opravil.
in kaj ima to veze s tistim kar je napisal....
...lahko mu plača dnevnico ali pa nadure....kje je problem?
V tem, da mu ne plača ne eno ne drugo....to je pa zrelo za inšpekcijo.
V tem da si funkcionalno nepismen in ne ločiš kaj je to dnevnica in kaj je nadura. Dnevnica je pavšalna povrnitev stroškov zaradi opravljanja dela izven delovnega prostora. Nadura pa je delo, ki ga je delodajalec opravil nad privedenim številom delovnih ur. Eno je strošek, drugo je plača.
Ti si pa funkcionalno samoumevno prepotenten.
To kako je kako obračunano, gre pa za isto sranje je stvar dogovora.
Ne pametovat, kako je v teoriji in kako bi moralo biti.
Zadeva v realnisti je čisto drugačna.
Ja spet smo tam, če ti tak način prikazanih stroškov/plače ni všeč, pot pod noge in hvala lepa.
brodul ::
Prevoz pa malica je cist tvoja stvar. Jaz ne razumem za kaj se to placuje kot dodatek.
Ce jes malico ali ne, je cist tvoja osebna odlocitev, ki bi si jo vsak polnoletni clovek lahko sam odmeril od place.
Folk bi se moral raje vprasat, koliko dodane vrednosti naredi podjetju ter koliko tega denarja dobi na racun (+ koliko davkov placa).
Ce jes malico ali ne, je cist tvoja osebna odlocitev, ki bi si jo vsak polnoletni clovek lahko sam odmeril od place.
Folk bi se moral raje vprasat, koliko dodane vrednosti naredi podjetju ter koliko tega denarja dobi na racun (+ koliko davkov placa).
Pretending to be a mature adult is so exhausting.
solatko ::
brodul - Za enkrat to določajo zakoni, pogodbe, konvencije in stvar vpletenih je, da se tega več ali manj držijo, v okviru zakonodaje.
Če zakon določa, da mora bit delavec za svoje delo plačan in plače ne dobi na zakonsko dogovorjen dan, je to kršitev vsaj enega zakona in dveh mednarodnih konvencij.
Na delodajalcu je, da vkalkulira stroške (tudi ceno dela) v svoj izdelek. Če se nekaj ne splača delat, se to pač ne počne. Če ne zna delat drugega, naj to počne sam ali z družinskimi člani, ne pa tako da krši vse norme in pravila.
Trajanje delovnega časa, ni določeno brez veze. Strokovne raziskave, so pokazale, da je preobremenitev človeka tako glede obremenitve, kot glede časa, ki ga delavec porabi, lahko za družbo izredno drago in škodljivo, česar pa sam delodajalec praviloma ne občuti na svojih zaslužkih. Zato je po mednarodnih konvencijah - inšpekcija za delo, edini organ, ki ga mora imeti vsaka država, podpisnica konvencij o delu.
Osem urni delovnik se je pokazal, kot tista še sprejemljiva količina časa, ki naj bi ga človek namenil delodajalcu 5x na teden. Določen je čas počitka in število prostih dni.
Ker je zakonodaja na tem področju dokaj urejena, so problem samo delodajalci, ki to kršijo, saj niso sposobni organizirati dela, po naprej znanih pravilih.
Točno je določeno, kaj spada v delovni čas in s pogodbami določeno, kakšno je plačilo za to.
Vse kar je izven tega, so kršitve, ki pa jih določene države kaznujejo takoj, učinkovito in smiselno, zato, do določenih kršitev, v določenih državah, sploh ne prihaja (zamiki plač).
Pri delovnem času in obremenitvah imajo države različne načine nadzora in ukrepanja. Avstrija ima določen vsakoletni zdravniški pregled zaposlenih, zavarovalnice pa določilo, da povzročeno invalidnost s strani delodajalca - dosmrtno pokriva povzročitelj.
Pri nas se delovni invalidi, zaradi nemogočih delovnih razmer, proizvajajo po tekočem traku, pa zdravstvena zavarovalnica to rešuje tako, da invalidnosti, enostavno ne pripozna, oziroma delavec zares težko pridobi svojo pravico (seveda tudi na tem področju deluje korupcija in marsikdo, zdrav in sposoben, dobi invalidnost I. kategorije), saj nepravilno delo delodajalcev, plačuje družba.
V tujini (razvite države) se ob prometni nesreči, ugotavlja psihofizično stanje udelženca in v takem primeru, kot ga imao tukaj, bi vse sankcije sledile delodajalcu, ki je udeleženca obremenjeval preveč. Pri nas se razen vpliva nedovoljenih substanc, sicerjšne stanje ne ugotavlja. Za preutrujenost je praviloma kaznovan voznik.
Če zakon določa, da mora bit delavec za svoje delo plačan in plače ne dobi na zakonsko dogovorjen dan, je to kršitev vsaj enega zakona in dveh mednarodnih konvencij.
Na delodajalcu je, da vkalkulira stroške (tudi ceno dela) v svoj izdelek. Če se nekaj ne splača delat, se to pač ne počne. Če ne zna delat drugega, naj to počne sam ali z družinskimi člani, ne pa tako da krši vse norme in pravila.
Trajanje delovnega časa, ni določeno brez veze. Strokovne raziskave, so pokazale, da je preobremenitev človeka tako glede obremenitve, kot glede časa, ki ga delavec porabi, lahko za družbo izredno drago in škodljivo, česar pa sam delodajalec praviloma ne občuti na svojih zaslužkih. Zato je po mednarodnih konvencijah - inšpekcija za delo, edini organ, ki ga mora imeti vsaka država, podpisnica konvencij o delu.
Osem urni delovnik se je pokazal, kot tista še sprejemljiva količina časa, ki naj bi ga človek namenil delodajalcu 5x na teden. Določen je čas počitka in število prostih dni.
Ker je zakonodaja na tem področju dokaj urejena, so problem samo delodajalci, ki to kršijo, saj niso sposobni organizirati dela, po naprej znanih pravilih.
Točno je določeno, kaj spada v delovni čas in s pogodbami določeno, kakšno je plačilo za to.
Vse kar je izven tega, so kršitve, ki pa jih določene države kaznujejo takoj, učinkovito in smiselno, zato, do določenih kršitev, v določenih državah, sploh ne prihaja (zamiki plač).
Pri delovnem času in obremenitvah imajo države različne načine nadzora in ukrepanja. Avstrija ima določen vsakoletni zdravniški pregled zaposlenih, zavarovalnice pa določilo, da povzročeno invalidnost s strani delodajalca - dosmrtno pokriva povzročitelj.
Pri nas se delovni invalidi, zaradi nemogočih delovnih razmer, proizvajajo po tekočem traku, pa zdravstvena zavarovalnica to rešuje tako, da invalidnosti, enostavno ne pripozna, oziroma delavec zares težko pridobi svojo pravico (seveda tudi na tem področju deluje korupcija in marsikdo, zdrav in sposoben, dobi invalidnost I. kategorije), saj nepravilno delo delodajalcev, plačuje družba.
V tujini (razvite države) se ob prometni nesreči, ugotavlja psihofizično stanje udelženca in v takem primeru, kot ga imao tukaj, bi vse sankcije sledile delodajalcu, ki je udeleženca obremenjeval preveč. Pri nas se razen vpliva nedovoljenih substanc, sicerjšne stanje ne ugotavlja. Za preutrujenost je praviloma kaznovan voznik.
Delo krepa človeka
toxius ::
Da si malo sposodim temo. Mogoče kdo ve kakšne so natančno spremembe zakonodaje za povračilo potnih stroškov? Imam sledečo situacijo, v podjetju sem se zaposlil pred leti in na pogodbi je moj stalni naslov, ker ga nisem imel v Ljubljani (niti začasnega), podpisal sem izjavo, ker živim slab kilometer stran, da se vseeno strinjam s povračilom stroškov v višini LPP mesečne vozovnice. Sedaj sem doštudiral in ker imam pri starših dovolj prostora, da s svojo drago urediva lastno ločeno stanovanje, bi se rad preselil nazaj na svoj nespremenjeni stalni naslov.
Težava je nastopila, ker mi v podjetju ne bodo, v primeru, da se preselim nazaj spremenili višino zneska za povračilo stroškov in to utemeljujejo s spremembo zakonodaje v lanskem letu, ki naj bi ukinila pravico potnih stroškov ob spremembi naslova... Bi mi znal kdo podati uporaben link z veljavno zakonodajo, da preverim do česa sem upravičen?
Na izjavi, ki sem jo podpisal, pa ni nikjer navedeno, da je zadeva "zabetonirana", nikjer ni členov za spremembo naslova...
Težava je nastopila, ker mi v podjetju ne bodo, v primeru, da se preselim nazaj spremenili višino zneska za povračilo stroškov in to utemeljujejo s spremembo zakonodaje v lanskem letu, ki naj bi ukinila pravico potnih stroškov ob spremembi naslova... Bi mi znal kdo podati uporaben link z veljavno zakonodajo, da preverim do česa sem upravičen?
Na izjavi, ki sem jo podpisal, pa ni nikjer navedeno, da je zadeva "zabetonirana", nikjer ni členov za spremembo naslova...
solatko ::
https://www.google.si/#q=stro%C5%A1ki+z...
Odprlo bo kar nekaj naslovov, ti pa poišči kam spadaš. Firme to vsaka po svje urejajo, v skladu s kolektivno pogodbo in zakonom o delovnih razmerjih, davčno zakonodajo, pravilniki......
Odprlo bo kar nekaj naslovov, ti pa poišči kam spadaš. Firme to vsaka po svje urejajo, v skladu s kolektivno pogodbo in zakonom o delovnih razmerjih, davčno zakonodajo, pravilniki......
Delo krepa človeka
MadMicka ::
Tako določa 3. odstavek 130. člena ZDR-1, ki velja od 12.4.2013.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=...
Vendar, če velja za podjetje kaka panožna kolektivna pogodba, potem pa ti pripadajo tudi novo nastali oz. povečani stroški za prevoz na delo. V Ajpesu moraš pogledati, katera je glavna dejavnost za tvoje podjetje, nato pa na seznamu kolektivnih pogodb preveriti, če velja katera za tvoje podjetje.
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podr...
http://www.uradni-list.si/1/content?id=...
Vendar, če velja za podjetje kaka panožna kolektivna pogodba, potem pa ti pripadajo tudi novo nastali oz. povečani stroški za prevoz na delo. V Ajpesu moraš pogledati, katera je glavna dejavnost za tvoje podjetje, nato pa na seznamu kolektivnih pogodb preveriti, če velja katera za tvoje podjetje.
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podr...
toxius ::
hvala za linke, ampak še vedno ne uspem najti ob SPREMEBI kako si upravičen do nadomestila....
Smurf ::
Sej ti je MadMicka povedal, nisi upravicen (3. odstavek 130. člena ZDR-1), razen, ce imas to napisano v svoji kolektivni pogodbi.
toxius ::
Sej ti je MadMicka povedal, nisi upravicen (3. odstavek 130. člena ZDR-1), razen, ce imas to napisano v svoji kolektivni pogodbi.
3) Če se zaradi razlogov na strani delavca strošek za prevoz na delo in z dela naknadno poveča, ima delavec pravico do povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z dela, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma če se tako sporazume z delodajalcem.
V kolektivni pa ni ničesar o spremembi za živilsko industrijo....
killa bee ::
Zakon omenja prihod na delo - služba-dom - to kar imaš ti, pa spada v delovni čas. Prevoz na lokacijo dela, je samo ena od delovnih obveznosti (kadar se voziš iz podjetja). Prihod na delo je pričetek delovnega časa, odhod iz dela je konec delovnega časa, vse vmes se šteje in je lahko v trajanju 8 ur. Skupni delovni čas je lahko največ 12 ur.
Delodajalec je v tej kombinaciji 3+8+3, dnevno v prekršku.
Vse ostalo je nakladanje. Plačevanje samo 8 ur, pa je čisto nategovanje zaposlenih. Kako pa je to v skladu z varstvom pri delu in prometni varnosti, pa naj vsak razmisli sam, sploh, če se delavec vozi sam.
Če bo prišlo do prometne nesreče, bo delodajalec lepo tiho in ne bo doživel nikakršnih sankcij, saj delavci nimajo vgrajenega tahometra, da bi se videla njihova preobremenitev, kot imajo to urejeno v tovornjakih in avtobusih.
Bilo bi dobro vedet, kateri delodajalec, se tako igra z udeleženci v prometu, pa tudi kršenje človekovih pravic pri zaposlenih. Skratka, čisto navadna baraba.
In še to - delodajalci kršijo, tako kolektivne pogodbe, pogodbe o delu, zakon o delovnih razmerjih, zakon o prometni varnosti, konvencijo o delu, konvencijo o človekovih pravicah ........, pa se nihče ne zgane, najpomembnejši je njihov profit.
No saj to smo si pa delavci samoi krivi. Večina jih sploh ne ve kaj so njihove pravice nekateri pa ki vejo so pa rajši tiho kot da dobijo odpoved. Vbistvu delavci sami sebi delamo škodo s tem ko se noben ne upa postaviti delodajalcem po robu.
Koliko dni zapored pa lahko delaš po 12(ali pa 10 ali pa 11) ur po zakonu ?
Aston_11 ::
EVO:
155. člen
(počitek med zaporednima delovnima dnevoma)
(1) Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur.
(2) Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.
156. člen
(tedenski počitek)
(1) Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka iz prejšnjega člena, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.
(2) Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.
(3) Minimalno trajanje tedenskega počitka, določeno v prvem odstavku tega člena, se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni
155. člen
(počitek med zaporednima delovnima dnevoma)
(1) Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur.
(2) Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.
156. člen
(tedenski počitek)
(1) Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka iz prejšnjega člena, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.
(2) Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.
(3) Minimalno trajanje tedenskega počitka, določeno v prvem odstavku tega člena, se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni
solatko ::
Če ima zdravniške omejitve, ne sme delat preko polnega delovnega časa niti en dan, sicer pa lahko naredi 170 nadur letno, kako so pa razporejene, pa pač v dogovoru z delavcem in na potrebe delovnega procesa določi delodajalec.
Situacije, ko imajo ljudje po 250+ ur mesečno (tudi v JS), so eklatantno kršenje zakonov in prekomerno obremenjevanje zaposlenih. Tega je izredno veliko, saj so neplačane nadure (kao višek ur, ki se redko lahko izkoristi), cenjše, kot zaposlitev še enega delavca.
Nikako pa ne sme biti 5x 12 ur + delo v soboto, stalnica v obremenjevanju zaposelnih, kar se dogaja v ne tako malo podjetjih v SLO. Tudi takih, ki plače potem nekaj mesecev ne vidijo.
To je pač kapitalizem, kapitalistov brez denarja.
Situacije, ko imajo ljudje po 250+ ur mesečno (tudi v JS), so eklatantno kršenje zakonov in prekomerno obremenjevanje zaposlenih. Tega je izredno veliko, saj so neplačane nadure (kao višek ur, ki se redko lahko izkoristi), cenjše, kot zaposlitev še enega delavca.
Nikako pa ne sme biti 5x 12 ur + delo v soboto, stalnica v obremenjevanju zaposelnih, kar se dogaja v ne tako malo podjetjih v SLO. Tudi takih, ki plače potem nekaj mesecev ne vidijo.
To je pač kapitalizem, kapitalistov brez denarja.
Delo krepa človeka
killa bee ::
meni se zdi tudi dalj časa delati po 12 ur kar teško za delavca zato mi je čudno da ni nikjer omejeno število 12urnih delavnikov na mesec. Sepravi ti lahko daš delavu da dela 20 dni po 12 ur nad dan ? (12 * 20 = 240 ur na mesec)
MadMicka ::
toxius, za razliko od večine drugih panožnih kolektivnih pogodb ravno KP za kmetijsko in živilsko industrijo Slovenije določa v 64. členu isto kot zakon, se pravi, če se delavec preseli v bolj oddaljen kraj, se mu kljub temu stroški za prevoz povrnejo v isti višini kot prej http://www.uradni-list.si/1/content?id=...
killa bee, upoštevati moraš še tedensko omejitev na 56 ur, ampak, ker ima mesec več kot 4 tedne, lahko prideš celo na 240 ur npr., seveda tako ne more iti celo leto.
killa bee, upoštevati moraš še tedensko omejitev na 56 ur, ampak, ker ima mesec več kot 4 tedne, lahko prideš celo na 240 ur npr., seveda tako ne more iti celo leto.
r3dkv1c4 ::
solatko stari frajer.....povej ti meni, kako se boš boril v firmi, kjer imaš 19 kolegov zapufanih do vratu, so tiho kot riti, ker jih je strah za jutri?
Kaj boš skočil čez samega sebe, da boš na koncu potegnil krajšo in sam sebi skopal luknjo, kar pomeni, da se bodo šefi slej ko prej obrnili politično proti tebi, ker zbujaš t.i. upor in nisi poslušen.
Ja, te čisto razumem, si pa pač pameten izza monitorja in ne poznaš realne slike, ker je tvoje življenje potekalo v čudoviti jugi, kjer ste ritolizniki imeli največ od vsega.
Po drugi strani ste se hranili s tlačenjem drugih in na koncu ste pristali tam kot mi, tule nekje:
veš, ko človek začne gledat samo za svojo rit in so zakoni napisani zgolj le za to, da so, tam postane stvar bolj kompleksna ampak po drugi strani preprosta po logiki.....vzemi ali pusti.
Tako pač je in se sprijazni s tem že 1x.
Povej mi, zakaj ne postaneš obrtnik s storitvijo zagovarjanja delavskih pravic in spoštovanja zakonov s strani delodajalcev.
Dvomim, da si sposoben odgovorit na to vprašanje.
Kaj boš skočil čez samega sebe, da boš na koncu potegnil krajšo in sam sebi skopal luknjo, kar pomeni, da se bodo šefi slej ko prej obrnili politično proti tebi, ker zbujaš t.i. upor in nisi poslušen.
Ja, te čisto razumem, si pa pač pameten izza monitorja in ne poznaš realne slike, ker je tvoje življenje potekalo v čudoviti jugi, kjer ste ritolizniki imeli največ od vsega.
Po drugi strani ste se hranili s tlačenjem drugih in na koncu ste pristali tam kot mi, tule nekje:
veš, ko človek začne gledat samo za svojo rit in so zakoni napisani zgolj le za to, da so, tam postane stvar bolj kompleksna ampak po drugi strani preprosta po logiki.....vzemi ali pusti.
Tako pač je in se sprijazni s tem že 1x.
Povej mi, zakaj ne postaneš obrtnik s storitvijo zagovarjanja delavskih pravic in spoštovanja zakonov s strani delodajalcev.
Dvomim, da si sposoben odgovorit na to vprašanje.
Zgodovina sprememb…
- predlagal izbris: connel ()
toxius ::
64. člen
(Povračilo stroškov v zvezi z delom)
2. Prevoz na delo in z dela
(2) Sprememba prebivališča delavca, ki ima za posledico povišanje stroška prevoza na delo in z dela, ne vpliva na povračilo stroškov prevoza, ki izhaja iz kraja, dogovorjenega s pogodbo o zaposlitvi.
Ravno v tem je štos, v pogodbi o zaposlitvi imam ta naslov kamor se želim vrniti... Vsak potni nalog vsebuje moj domači naslov...tako da tehnično gledano, če ne bi bil pošten do delodajalca in bil bil tiho, bi lepo vlekel potne stroške, pa sem raje šel po principu poštenosti in sem podpisal izjavo, da bom prejemal 70% (tako tudi kolektivna pravi) za LPP. V tej izjavi pa ni nikakršnih določil o preklicu, o spremembah...skratka zelo nedorečena izjava...
(Povračilo stroškov v zvezi z delom)
2. Prevoz na delo in z dela
(2) Sprememba prebivališča delavca, ki ima za posledico povišanje stroška prevoza na delo in z dela, ne vpliva na povračilo stroškov prevoza, ki izhaja iz kraja, dogovorjenega s pogodbo o zaposlitvi.
Ravno v tem je štos, v pogodbi o zaposlitvi imam ta naslov kamor se želim vrniti... Vsak potni nalog vsebuje moj domači naslov...tako da tehnično gledano, če ne bi bil pošten do delodajalca in bil bil tiho, bi lepo vlekel potne stroške, pa sem raje šel po principu poštenosti in sem podpisal izjavo, da bom prejemal 70% (tako tudi kolektivna pravi) za LPP. V tej izjavi pa ni nikakršnih določil o preklicu, o spremembah...skratka zelo nedorečena izjava...
r3dkv1c4 ::
64. člen
(Povračilo stroškov v zvezi z delom)
2. Prevoz na delo in z dela
(2) Sprememba prebivališča delavca, ki ima za posledico povišanje stroška prevoza na delo in z dela, ne vpliva na povračilo stroškov prevoza, ki izhaja iz kraja, dogovorjenega s pogodbo o zaposlitvi.
Ravno v tem je štos, v pogodbi o zaposlitvi imam ta naslov kamor se želim vrniti... Vsak potni nalog vsebuje moj domači naslov...tako da tehnično gledano, če ne bi bil pošten do delodajalca in bil bil tiho, bi lepo vlekel potne stroške, pa sem raje šel po principu poštenosti in sem podpisal izjavo, da bom prejemal 70% (tako tudi kolektivna pravi) za LPP. V tej izjavi pa ni nikakršnih določil o preklicu, o spremembah...skratka zelo nedorečena izjava...
predlagam, da se vsedeš s šefom in mu lepo poveš svoj pogled na to, ker dejanska situacija je taka, da ti živiš na naslovu navedem na papirju in ne več blizu podjetja.
Lepo poveš, če ne bo posluha, da se boš spoprijel tudi s pravnimi možnostimi in potem boš videl kakšen bo odziv, kaj več ti pa ne vem povedat.
killa bee ::
@redkvica
tvoj problem je ker ti gledaš druge. Na tvojem mestu bi jst gledal sebe in če se ti godi krivica dej odpoved. Pa začni klicat inšpekcije, kjer je potrebno saj je to tudi tvoja dolžnost kot državljan.
Če se pa nekdo spozna na svoje pravice še ne pomeni da je "pameten" ampak za razliko od tebe se verjetno pozanima o stvareh, ki so zanj pomembne.
Jst mislim da ti hočeš povedat da je solatko kriv da imaš ti okrog sebe 19 zapufanih kolegov, ki so tiho kot ti, kajneda?
tvoj problem je ker ti gledaš druge. Na tvojem mestu bi jst gledal sebe in če se ti godi krivica dej odpoved. Pa začni klicat inšpekcije, kjer je potrebno saj je to tudi tvoja dolžnost kot državljan.
Če se pa nekdo spozna na svoje pravice še ne pomeni da je "pameten" ampak za razliko od tebe se verjetno pozanima o stvareh, ki so zanj pomembne.
Jst mislim da ti hočeš povedat da je solatko kriv da imaš ti okrog sebe 19 zapufanih kolegov, ki so tiho kot ti, kajneda?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: killa bee ()
r3dkv1c4 ::
@redkvica
tvoj problem je ker ti gledaš druge. Na tvojem mestu bi jst gledal sebe in če se ti godi krivica dej odpoved. Pa začni klicat inšpekcije, kjer je potrebno saj je to tudi tvoja dolžnost kot državljan.
Če se pa nekdo spozna na svoje pravice še ne pomeni da je "pameten" ampak za razliko od tebe se verjetno pozanima o stvareh, ki so zanj pomembne.
Jst mislim da ti hočeš povedat da je solatko kriv da imaš ti okrog sebe 19 zapufanih kolegov, ki so tiho kot ti, kajneda?
jaz imam te stvari urejene kolega. oprosti ampak tako je.
r3dkv1c4 ::
@redkvica
tvoj problem je ker ti gledaš druge. Na tvojem mestu bi jst gledal sebe in če se ti godi krivica dej odpoved. Pa začni klicat inšpekcije, kjer je potrebno saj je to tudi tvoja dolžnost kot državljan.
Če se pa nekdo spozna na svoje pravice še ne pomeni da je "pameten" ampak za razliko od tebe se verjetno pozanima o stvareh, ki so zanj pomembne.
Jst mislim da ti hočeš povedat da je solatko kriv da imaš ti okrog sebe 19 zapufanih kolegov, ki so tiho kot ti, kajneda?
jaz imam te stvari urejene kolega. oprosti ampak tako je.
Potem nimam 19 sodelavcev ampak sem samo navedel primer.
Naučil sem se skozi svoje delovne izkušnje, da se potegnem zgolj za svoje pravice in me za ostale ne zanima.Ja, mogoče se sliši egoistično ampak vedno, kadar sem se boril za kolektiv, sem na koncu dobil po nosu.
Se ti zdi, da sem človek, ki bi bil tiho za stvari, ki mi po zakonu pripadajo......aha daj no daj, ne vem od kje tebi to.
r3dkv1c4 ::
Jaz nisem rekel, da je solatko česarkoli kriv ampak neumno je filozofirat, kaj določa zakon in česa delodajalci ne plačujejo, ker je žal taka situacija, da si je boljše poiskat drugo službo, kot pa sam sebe obremenjevat s tem, kako boš dosegel to, da boš dobil kar ti pripada.
solatko ::
redkvica79 - Glede na to, da se ne poznava, ti niti ne zamerim tvojih insinuacij. Če bi poznal mojo zgodovino, bi videl, da vse kar si napisal, niti slučajno ni tako.
Bil sem v prejšnjem sistemu, nikoli pri koritu, vedno v neposredni proizvodnji. Do leta 1990, nisem nikoli maral ne za sindikat, ne za vodstva podjetij, kjer sem delal. Imel sem vsakodnevne spore z nesposobnimi mojstri, obratovodji in podobno vodstveno svojat (saj ni bilo v prejšnjem sistemu nič kaj drugače, kar se tiče vodstvenih kadrov), v glavnem so bili ritolizniki in šerifi. Noben od teh vodstvenih kadrov, pa si ni priboril pravice, da svojim podrejenim, poleg dela, odreja tudi plačo.
Leta 1990 je hudič odnesel šalo, ko so direktorji, v času najhujše inflacije, dobili z Markovičevo zakonodajo, orodje s katerim so začeli hebat delavce. Plače so v enem letu padle za 50%, ne nominalno, temveč realno.
Pri nas smo dokaj hitro reagirali (pač stara kovinarska firma) in vsi izstopili iz sindikata, potem pa smo se na novo organizirali. Takrat sem, kot stalni upornik, prevzel vodenje te organizacije v firmi, v petih letih delovanja, sklenil eno najboljših podjetniških pogodb v Evropi (to mi je povedala sekretarka, ko je bila na srečanju managerjev na Bledu).
Point je bil, da je razmerje plač I. do IX. plačnega razreda bilo 1:4,2 enako, pri povprečnih in pri ocenjeno odličnih delavcih - to pomeni, da smo imeli 4 delavce v plačnem razredu inžinirja.
Edino kar mi ni uspelo in sem se precej mučil s tem, so bili kriteriji uspešnosti, česar nimajo niti v starih kapitalističnih firmah. Še danes trdim, da se to lahko naredi, tako da bi delavec v začetku meseca vedel, kako mora delat, da bo konec meseca ocenjen odlično in dobil tudi temu primerno nagrado.
Bil sem sindikalist v času, ko so se firme na veliko prihvatizirale, pa če prav smo bili na izredno zaželjeni lokaciji, mi firme niso ukradli, tako kot so jo večini sindikalistov v SLO.
Poizkusili so tri znane načine, med katerimi je bil tudi projekt lastninjenja, narejen s strani priznane firme, narejen za 5 bodočih lastnikov.
V tem času so me hoteli 2x zrušit, vsakokrat sem bil močnejši in imel večjo podporo.
Ko sem prvzel podjetniški sindikat, sem zaradi funkcije, obiskoval tudi občinski in republiški odbor. Obiskal sem nekaj seminarjev, kjer sem imel skoraj vedno, popolnoma nasprotno mnenje od večine sindikalistov. Preštudiral sem vso delovno zakonodajo, statute nekaj najmočnejših svetovnih sindikatov in bil predlagatelj, ustanovitve delavske stranke Slovenije. Ta se je po ustanovitvi, hitro (zaradi starih partijskih kadrov v sindikalni organizaciji, združila z današnjo SD in popolnoma izgubila smisel obstoja.
Takrat bi delavci namreč potrebovali močno stranko in bil je pravi čas, da bi jo tudi dobili.
Že na drugih volitvah, bi lahko postali vladna stranka in tako v jedru ustavili dogajanja, ki so prinesla to, kar imamo sedaj.
Bil sem trn v peti tako vodilnim, vodilnim SKEI-a, pa tudi vladnim predstavnikom, ob vsakem protestu (kulturnem shodu).
Lahko bi spisal učbenik za dobrega sindikalnega poverjenika, vendar morajo najprej delavci dojet, da so minili časi, ko je država poskrbela za vse, da bodo moral zavihat rokave in si malo večje drobtinice in zopet spoštovanje dela priboriti sami.
Dokler bo vsak delavec najprej poskrbel zase, ob protestih stiskal rit za kakšnim stebrom, da ga ne bo slučajno kak vodja videl in potem šikaniral. Pri nas ravno zaradi mojega delovanja, v petih letih, ni niti enkrat prišlo do zamika plače. Bile so prošnje in zahteve s strani managerjev, vendar sem vsako tako željo vodstva v kali zatrl.
Po petih napornih letih, sem moral sindikalne vrste zapustiti, ker sem moral zaradi potreb privatizacije, preit v takratni delavski svet, kjer sem dosegel menjavo vodstva, bil celo prijavljen družbenemu pravobranilcu, ker je sindikat nezakonito kandidiral člane DS, saj sem bil jaz kandidat upravnih služb, kar sva s pravobranilcem hitro razrešila, kar po telefonu, ker smo imeli ravno v delujočem DS, predstavnika razvoja, za zastopanje proizvodnje, torej je bila praksa, da oddelek zastopa nekdo iz drugega oddelka.
Hitro po ustanovitvi novega (začasnega, do izpeljave privatizacije in uveljavitve novega statuta, takrat smo dobili nadzorni odbor in svet delavcev, ter delavskega direktorja), DS, smo zaradi možnosti poštene privatizacije (10 dni pred rokom), zamenjali direktorja, dobili v hišo, najprej kot prokuristko, pozneje je postala tudi direktorica, ki je izpeljala vse postopke za privatizacijo, ki pa s strani zaposlenih ni uspela, saj je večina zaposlenih, certifikate, s katerimi bi lahko, brez dodatnih sredstev, kupili dovoljeni 60%-ni delež, firme, ki je imela takrat realno tržno vrednost (ne knjižno) 15MioDEM, kar je pomenilo cca 40kDEM, na certifikat.
Delavci so pač nesli certifikate v tistih nekaj firm (union, krka, lek.....), ki so izpeljali javno prodajo v določenem procentu, tako da je večina certifikatov končala v NFD in podobnih. Ljudje pač niso zaupali svojim firmam.
Tako smo prišli zaposelni do 28%-ov lastništva, kar pa je bilo premalo, da bi preprečili nadaljna dogajanja - selitev firme in politično sprožen stečaj v letu 1999.
Toliko o mojem boju z mlini na veter. Bil sem večkrat med kladivom in nakovalom, ker pa sem se seznanil z zakonodajo in pazil kaj in kako počnem, sem ostal cel in živ. Bilo je to burno obdobje, najbolj mi je pa ostalo v spominu, ko sem sindikalni zbor sklical na prost dan in so se ga udeležili vsi zaposleni (tudi iz konkurenčnega sindikata, delavci, ki so bili takrat na dopustu ali bolniški, generalni direktor), kjer sem ponudil odstop in izvolitev novih članov IO ali pa da me potrdijo in si člane IO izberem sam. Soglasno so potrdili moje zahteve in rezultat je bil, v enem tednu sklenjena podjetniška pogodba, o kateri sem govoril na začetku.
Direktor, ki je mimogrede skupaj s predsednikom neodvisnih, dosegel, da sem zbor sklical na prost petek (delali smo vsak drug petek), ni mogel verjeti, kakšna je bila udeležba na zboru in mi mimogrede prišepnil - si pa politik, imaš jajca.
Vmes je bila še zahteva zbora, da se direktor odstrani, jaz pa sem jim povedal, da ima direktor pravico, glede na funkcijo, da je kadarkoli prisoten, na vseh aktivnostih, ki se dogajajo v prostorih njegovega podjetja, tako da je ostal do konca prisoten in tudi slišal in doživel, marsikatero neprijetno na svoj račun, s strani delavcev. Včasih tudi neupravičeno, vendar sva imela od tistega dne, dosti bolj pristen odnos.
Nikoli pa nisem potegnil nobene poteze, ki bi škodovala podjetju ali delavcem.
Takrat sem tudi spoznal, kako hitro se ljudi dobi ali zgubi. Ko sem se znebil vseh funkcij, pa je prvič prišlo do neizplačila plače, saj je nova direktorica enostavno šla mimo sindikata, kar je pomenilo, da 19. ni nihče začel delat. 20 nas je dobilo suspenz, ki je bil v 14.-ih dneh preklican, od takrat dalje, do zaprtja firme na novi lokaciji, plača, brez dogovora z obemi sindikati, ni več zamujala.
Kaj sem hotel povedat s tem prispevkom, poleg obujanja spominov - to, da morajo v podjetju delavci dobit budalo, ki bo kot sindikalni zaupnik, hodil po žerjavico, namesto njih. Morajo se organizirat, izbrat pravega, ki bo tudi pripravljen delati na strokovnem usposabljanju, se spopast z ljudmi, kot je Milič, direktor obrtne zbornice, ki se bo sposoben nosit s pravnimi službami podjetja in z organiziranostjo sindikata na višji ravni. To ni lahko opravilo, če hočeš biti pravi, je pa zadovoljstvo, ko nekaj dosežeš brezmejno.
Brez dobre organiziranosti, delavstva kmalu ne bo več, tisti, ki bodo ostali, bodo pa še večje ovce za stričt.
Vedeti morate, da sem ob funkcijah, redno opravil svoje normirano in precej zahtevno delo (tudi tu so me poizkušali loviti).
In zapomnit si je potrebno nekaj, vedno se bori za plačo I. tarifnega razreda, od te plače pa so razmerja v kolektivnih pogodbah določena.
Boriti se je potrebno, da je tisto več - gibljivi del plače, tudi v enakem razmerju, ne tako kot je v večini firm, da je možnost dodatkov do V. plačnega razreda +10%, nad tem pa ležeča 8 - neskončno.
Potrebno se je borit za dosego meril uspešnosti (mimo grede je to prvi kriterij za ugotavljanje presežnih delavcev).
Doseči je potrebno polno podporo članstva in brezpogojno spoštovanje akcij, ki jih zaupnik v podjetju pripravlja. V kolikor ni tega, tudi zaupnik ne bo nič dosegel. Ko reče sedimo, morajo člani vprašat, kako dolgo. Nihče ne sme stat. Ko skliče zbor, ne sme manjkat nihče. Ko mora napram vodstvu nastopit z grožnjo, mora bit prepričan, da bo to lahko tudi izvedel, sicer ga ne bo nihče jemal resno, to pa je bistvo, ko se pogajaš s trdimi kapitalističnimi pogledi na realnost.
Toliko za enkrat, resno pa razmišljam, da bom, ko bo malo več časa (še vedno sem namreč kar aktiven v moji bivš, sedaj sinovi firmi), spisal napol humoristični priročnik - v stilu Sindikat za telebane.
Bil sem v prejšnjem sistemu, nikoli pri koritu, vedno v neposredni proizvodnji. Do leta 1990, nisem nikoli maral ne za sindikat, ne za vodstva podjetij, kjer sem delal. Imel sem vsakodnevne spore z nesposobnimi mojstri, obratovodji in podobno vodstveno svojat (saj ni bilo v prejšnjem sistemu nič kaj drugače, kar se tiče vodstvenih kadrov), v glavnem so bili ritolizniki in šerifi. Noben od teh vodstvenih kadrov, pa si ni priboril pravice, da svojim podrejenim, poleg dela, odreja tudi plačo.
Leta 1990 je hudič odnesel šalo, ko so direktorji, v času najhujše inflacije, dobili z Markovičevo zakonodajo, orodje s katerim so začeli hebat delavce. Plače so v enem letu padle za 50%, ne nominalno, temveč realno.
Pri nas smo dokaj hitro reagirali (pač stara kovinarska firma) in vsi izstopili iz sindikata, potem pa smo se na novo organizirali. Takrat sem, kot stalni upornik, prevzel vodenje te organizacije v firmi, v petih letih delovanja, sklenil eno najboljših podjetniških pogodb v Evropi (to mi je povedala sekretarka, ko je bila na srečanju managerjev na Bledu).
Point je bil, da je razmerje plač I. do IX. plačnega razreda bilo 1:4,2 enako, pri povprečnih in pri ocenjeno odličnih delavcih - to pomeni, da smo imeli 4 delavce v plačnem razredu inžinirja.
Edino kar mi ni uspelo in sem se precej mučil s tem, so bili kriteriji uspešnosti, česar nimajo niti v starih kapitalističnih firmah. Še danes trdim, da se to lahko naredi, tako da bi delavec v začetku meseca vedel, kako mora delat, da bo konec meseca ocenjen odlično in dobil tudi temu primerno nagrado.
Bil sem sindikalist v času, ko so se firme na veliko prihvatizirale, pa če prav smo bili na izredno zaželjeni lokaciji, mi firme niso ukradli, tako kot so jo večini sindikalistov v SLO.
Poizkusili so tri znane načine, med katerimi je bil tudi projekt lastninjenja, narejen s strani priznane firme, narejen za 5 bodočih lastnikov.
V tem času so me hoteli 2x zrušit, vsakokrat sem bil močnejši in imel večjo podporo.
Ko sem prvzel podjetniški sindikat, sem zaradi funkcije, obiskoval tudi občinski in republiški odbor. Obiskal sem nekaj seminarjev, kjer sem imel skoraj vedno, popolnoma nasprotno mnenje od večine sindikalistov. Preštudiral sem vso delovno zakonodajo, statute nekaj najmočnejših svetovnih sindikatov in bil predlagatelj, ustanovitve delavske stranke Slovenije. Ta se je po ustanovitvi, hitro (zaradi starih partijskih kadrov v sindikalni organizaciji, združila z današnjo SD in popolnoma izgubila smisel obstoja.
Takrat bi delavci namreč potrebovali močno stranko in bil je pravi čas, da bi jo tudi dobili.
Že na drugih volitvah, bi lahko postali vladna stranka in tako v jedru ustavili dogajanja, ki so prinesla to, kar imamo sedaj.
Bil sem trn v peti tako vodilnim, vodilnim SKEI-a, pa tudi vladnim predstavnikom, ob vsakem protestu (kulturnem shodu).
Lahko bi spisal učbenik za dobrega sindikalnega poverjenika, vendar morajo najprej delavci dojet, da so minili časi, ko je država poskrbela za vse, da bodo moral zavihat rokave in si malo večje drobtinice in zopet spoštovanje dela priboriti sami.
Dokler bo vsak delavec najprej poskrbel zase, ob protestih stiskal rit za kakšnim stebrom, da ga ne bo slučajno kak vodja videl in potem šikaniral. Pri nas ravno zaradi mojega delovanja, v petih letih, ni niti enkrat prišlo do zamika plače. Bile so prošnje in zahteve s strani managerjev, vendar sem vsako tako željo vodstva v kali zatrl.
Po petih napornih letih, sem moral sindikalne vrste zapustiti, ker sem moral zaradi potreb privatizacije, preit v takratni delavski svet, kjer sem dosegel menjavo vodstva, bil celo prijavljen družbenemu pravobranilcu, ker je sindikat nezakonito kandidiral člane DS, saj sem bil jaz kandidat upravnih služb, kar sva s pravobranilcem hitro razrešila, kar po telefonu, ker smo imeli ravno v delujočem DS, predstavnika razvoja, za zastopanje proizvodnje, torej je bila praksa, da oddelek zastopa nekdo iz drugega oddelka.
Hitro po ustanovitvi novega (začasnega, do izpeljave privatizacije in uveljavitve novega statuta, takrat smo dobili nadzorni odbor in svet delavcev, ter delavskega direktorja), DS, smo zaradi možnosti poštene privatizacije (10 dni pred rokom), zamenjali direktorja, dobili v hišo, najprej kot prokuristko, pozneje je postala tudi direktorica, ki je izpeljala vse postopke za privatizacijo, ki pa s strani zaposlenih ni uspela, saj je večina zaposlenih, certifikate, s katerimi bi lahko, brez dodatnih sredstev, kupili dovoljeni 60%-ni delež, firme, ki je imela takrat realno tržno vrednost (ne knjižno) 15MioDEM, kar je pomenilo cca 40kDEM, na certifikat.
Delavci so pač nesli certifikate v tistih nekaj firm (union, krka, lek.....), ki so izpeljali javno prodajo v določenem procentu, tako da je večina certifikatov končala v NFD in podobnih. Ljudje pač niso zaupali svojim firmam.
Tako smo prišli zaposelni do 28%-ov lastništva, kar pa je bilo premalo, da bi preprečili nadaljna dogajanja - selitev firme in politično sprožen stečaj v letu 1999.
Toliko o mojem boju z mlini na veter. Bil sem večkrat med kladivom in nakovalom, ker pa sem se seznanil z zakonodajo in pazil kaj in kako počnem, sem ostal cel in živ. Bilo je to burno obdobje, najbolj mi je pa ostalo v spominu, ko sem sindikalni zbor sklical na prost dan in so se ga udeležili vsi zaposleni (tudi iz konkurenčnega sindikata, delavci, ki so bili takrat na dopustu ali bolniški, generalni direktor), kjer sem ponudil odstop in izvolitev novih članov IO ali pa da me potrdijo in si člane IO izberem sam. Soglasno so potrdili moje zahteve in rezultat je bil, v enem tednu sklenjena podjetniška pogodba, o kateri sem govoril na začetku.
Direktor, ki je mimogrede skupaj s predsednikom neodvisnih, dosegel, da sem zbor sklical na prost petek (delali smo vsak drug petek), ni mogel verjeti, kakšna je bila udeležba na zboru in mi mimogrede prišepnil - si pa politik, imaš jajca.
Vmes je bila še zahteva zbora, da se direktor odstrani, jaz pa sem jim povedal, da ima direktor pravico, glede na funkcijo, da je kadarkoli prisoten, na vseh aktivnostih, ki se dogajajo v prostorih njegovega podjetja, tako da je ostal do konca prisoten in tudi slišal in doživel, marsikatero neprijetno na svoj račun, s strani delavcev. Včasih tudi neupravičeno, vendar sva imela od tistega dne, dosti bolj pristen odnos.
Nikoli pa nisem potegnil nobene poteze, ki bi škodovala podjetju ali delavcem.
Takrat sem tudi spoznal, kako hitro se ljudi dobi ali zgubi. Ko sem se znebil vseh funkcij, pa je prvič prišlo do neizplačila plače, saj je nova direktorica enostavno šla mimo sindikata, kar je pomenilo, da 19. ni nihče začel delat. 20 nas je dobilo suspenz, ki je bil v 14.-ih dneh preklican, od takrat dalje, do zaprtja firme na novi lokaciji, plača, brez dogovora z obemi sindikati, ni več zamujala.
Kaj sem hotel povedat s tem prispevkom, poleg obujanja spominov - to, da morajo v podjetju delavci dobit budalo, ki bo kot sindikalni zaupnik, hodil po žerjavico, namesto njih. Morajo se organizirat, izbrat pravega, ki bo tudi pripravljen delati na strokovnem usposabljanju, se spopast z ljudmi, kot je Milič, direktor obrtne zbornice, ki se bo sposoben nosit s pravnimi službami podjetja in z organiziranostjo sindikata na višji ravni. To ni lahko opravilo, če hočeš biti pravi, je pa zadovoljstvo, ko nekaj dosežeš brezmejno.
Brez dobre organiziranosti, delavstva kmalu ne bo več, tisti, ki bodo ostali, bodo pa še večje ovce za stričt.
Vedeti morate, da sem ob funkcijah, redno opravil svoje normirano in precej zahtevno delo (tudi tu so me poizkušali loviti).
In zapomnit si je potrebno nekaj, vedno se bori za plačo I. tarifnega razreda, od te plače pa so razmerja v kolektivnih pogodbah določena.
Boriti se je potrebno, da je tisto več - gibljivi del plače, tudi v enakem razmerju, ne tako kot je v večini firm, da je možnost dodatkov do V. plačnega razreda +10%, nad tem pa ležeča 8 - neskončno.
Potrebno se je borit za dosego meril uspešnosti (mimo grede je to prvi kriterij za ugotavljanje presežnih delavcev).
Doseči je potrebno polno podporo članstva in brezpogojno spoštovanje akcij, ki jih zaupnik v podjetju pripravlja. V kolikor ni tega, tudi zaupnik ne bo nič dosegel. Ko reče sedimo, morajo člani vprašat, kako dolgo. Nihče ne sme stat. Ko skliče zbor, ne sme manjkat nihče. Ko mora napram vodstvu nastopit z grožnjo, mora bit prepričan, da bo to lahko tudi izvedel, sicer ga ne bo nihče jemal resno, to pa je bistvo, ko se pogajaš s trdimi kapitalističnimi pogledi na realnost.
Toliko za enkrat, resno pa razmišljam, da bom, ko bo malo več časa (še vedno sem namreč kar aktiven v moji bivš, sedaj sinovi firmi), spisal napol humoristični priročnik - v stilu Sindikat za telebane.
Delo krepa človeka
MadMicka ::
toxius, tvoja situacija je sicer zanimiva, ampak v temelju so stvari enake. Po sodni praksi je pri povračilu stroškov pomemben dejanski kraj odhoda na delo. Se pravi, si najprej stanoval v bolj oddaljenem kraju, potem si delodajalca obvestil, da prihajaš na delo iz bližjega kraja in so se v skladu s predpisi stroški za prevoz znižali. Upoštevajoč sedaj veljavni zakon, če zopet spremeniš dejanski kraj prihoda na delo (pa čeprav se ta kraj v pogodbi ni spreminjal in se zaradi tega pogodba niti ne rabi pisno spremeniti), se ti stroški za prevoz ne morejo "avtomatično" povišati.
Tega pomoje ne spremeni niti nerodno zapisana določba v kolektivni pogodbi, ki govori o "prebivališču", čeprav smiselno govori o dejanskem kraju odhoda na delo. Tako da pomoje, če bi sodišče odločalo, ti ne bi priznalo povišanih stroškov, če bi zopet začel hoditi na delo iz kraja, navedenega v pogodbi o zaposlitvi.
Ampak vseeno predlagam, da pač pošlješ delodajalcu zahtevo za varstvo pravic in zahtevaš povrnitev višjih stroškov za prevoz, da vidiš, kaj bo njihov pravnik oz. odvetnik odgovoril. Obenem pa še pred tem skušaš pridobiti npr. mnenje Inšpekotrata RS za delo o tej zadevi. Inpšektor se mora tej stvari posvetiti v povezavi z 135. členom in 27. točko 1. odstavka 217. člena ZDR-1.
Tega pomoje ne spremeni niti nerodno zapisana določba v kolektivni pogodbi, ki govori o "prebivališču", čeprav smiselno govori o dejanskem kraju odhoda na delo. Tako da pomoje, če bi sodišče odločalo, ti ne bi priznalo povišanih stroškov, če bi zopet začel hoditi na delo iz kraja, navedenega v pogodbi o zaposlitvi.
Ampak vseeno predlagam, da pač pošlješ delodajalcu zahtevo za varstvo pravic in zahtevaš povrnitev višjih stroškov za prevoz, da vidiš, kaj bo njihov pravnik oz. odvetnik odgovoril. Obenem pa še pred tem skušaš pridobiti npr. mnenje Inšpekotrata RS za delo o tej zadevi. Inpšektor se mora tej stvari posvetiti v povezavi z 135. členom in 27. točko 1. odstavka 217. člena ZDR-1.
r3dkv1c4 ::
@solatko
Jaz poznam podobne situacije iz preteklosti in ničkoliko znanja je kar nekaj t.i. "starih" sindikalistov preneslo name, ker sem že od svojega 7. leta upornik, ki se je vedno boril za interese pripadajoče skupine.
Ampak razlika med včasih in danes je ogromna.
Politika je s svojimi nameni vnesla v sindikate ljudi, katerim je pohlep in izkoriščanje prvenstvena naloga, posledično ljudje(delavci) ne zaupajo sindikatom in so prepuščeni sami sebi.
To pomeni,da ni več večine, ki bi imela moč in dosegla cilje, katere si vsi želimo(boljše oz. normalne kolektivne pogodbe).
Zdaj pa ti meni zaupaj, kako v podjetjih pridobiti ljudi, ki bi bili pripravljeni zaupat nekomu , ki ima vizijo po izboljšavi delovnih razmerij.
To je težko, ker sindikat je samo maska ljudi, največjih pohlepnežev, ki se okoriščajo na račun revežev.
Jaz poznam podobne situacije iz preteklosti in ničkoliko znanja je kar nekaj t.i. "starih" sindikalistov preneslo name, ker sem že od svojega 7. leta upornik, ki se je vedno boril za interese pripadajoče skupine.
Ampak razlika med včasih in danes je ogromna.
Politika je s svojimi nameni vnesla v sindikate ljudi, katerim je pohlep in izkoriščanje prvenstvena naloga, posledično ljudje(delavci) ne zaupajo sindikatom in so prepuščeni sami sebi.
To pomeni,da ni več večine, ki bi imela moč in dosegla cilje, katere si vsi želimo(boljše oz. normalne kolektivne pogodbe).
Zdaj pa ti meni zaupaj, kako v podjetjih pridobiti ljudi, ki bi bili pripravljeni zaupat nekomu , ki ima vizijo po izboljšavi delovnih razmerij.
To je težko, ker sindikat je samo maska ljudi, največjih pohlepnežev, ki se okoriščajo na račun revežev.
solatko ::
redkvica79 - Dejte že nehat s to politiko. Vsi sindikati so organizirani od spodaj navzgor, vmes so občinski odbori, pokrajinski odbori in republiški odbor, potem pa so še centrale po dejavnostih, ki se združijo v zvezo.
Približno taka je organizacija sindikatov po svetu, razen italije, ki pa ima sindikate razdrobljene.
Začne se v firmi, kjer po navadi sindikalista izbiramo po liniji najmanjšega odpora, ne tistega, ki bi znal, temveč tistega, ki hoče.
Sindikalisti podjetij sestavljajo občinski odbor, kjer se postavi vodilne na tem nivoju. Ker je večina zaupnikov zbrana, kakor je, je po navadi potrjeno vodstvo, ki je že od prej, ne glede na to, kaj so naredili. Novih predlogov ni, vsak zaupnik je vesel za tistih nekaj ur odsotnosti od dela, to pa je tudi vse. Iz občinskih odborov, kjer je zopet negativna selekcija se tvori območni ali pokrajinski odbor, tu pa se v glavnem delegira za republiški.
Sicer se povsod v svetu, sindikat veže na določeno politično skupino (lobiranje, prepričevanje, sodelovanje pri pripravi zakonov....).
Ker je tako, kot sem ti napisal, je tudi logično, zakaj je na vrhu še vedno Semolič, če prav je prav on s prvo pogodbo zajebal stvar do fundamenta, zakaj ni nobenih pizdarij na terenu, če prev so delavci (kolikor jih še je) v totalni malori......
Torej, vzet se v roke, se organizirat in udarit iz vseh topov, sicer se kmalu ne bo več za kaj borit.
Približno taka je organizacija sindikatov po svetu, razen italije, ki pa ima sindikate razdrobljene.
Začne se v firmi, kjer po navadi sindikalista izbiramo po liniji najmanjšega odpora, ne tistega, ki bi znal, temveč tistega, ki hoče.
Sindikalisti podjetij sestavljajo občinski odbor, kjer se postavi vodilne na tem nivoju. Ker je večina zaupnikov zbrana, kakor je, je po navadi potrjeno vodstvo, ki je že od prej, ne glede na to, kaj so naredili. Novih predlogov ni, vsak zaupnik je vesel za tistih nekaj ur odsotnosti od dela, to pa je tudi vse. Iz občinskih odborov, kjer je zopet negativna selekcija se tvori območni ali pokrajinski odbor, tu pa se v glavnem delegira za republiški.
Sicer se povsod v svetu, sindikat veže na določeno politično skupino (lobiranje, prepričevanje, sodelovanje pri pripravi zakonov....).
Ker je tako, kot sem ti napisal, je tudi logično, zakaj je na vrhu še vedno Semolič, če prav je prav on s prvo pogodbo zajebal stvar do fundamenta, zakaj ni nobenih pizdarij na terenu, če prev so delavci (kolikor jih še je) v totalni malori......
Torej, vzet se v roke, se organizirat in udarit iz vseh topov, sicer se kmalu ne bo več za kaj borit.
Delo krepa človeka
r3dkv1c4 ::
ah solatko no, edina firma, kjer se sindikat lahko pohvali z uspešnostjo je gorenje, vse ostalo je prazno šlobodranje.
Za tvoje trditve pa mi pokaži rezultate.....lepi primeri so odpuščanja iz dneva v dan...npr.: helios, hydria, belinka, javor, .....
mah brezveze ti naštevam....ker je tako ali tako po tvoje uspešnih sindikatov veliko.
Za tvoje trditve pa mi pokaži rezultate.....lepi primeri so odpuščanja iz dneva v dan...npr.: helios, hydria, belinka, javor, .....
mah brezveze ti naštevam....ker je tako ali tako po tvoje uspešnih sindikatov veliko.
Hayabusa ::
ah solatko no, edina firma, kjer se sindikat lahko pohvali z uspešnostjo je gorenje, vse ostalo je prazno šlobodranje.
Nope, tam je sindikat lepo zlizan z upravo.Semoliča so izžvižgali.
https://www.facebook.com/24urcom/posts/...
Spontana stavka naj bi se začela zaradi nižje božičnice, neizplačila nadur in selitve dela proizvodnje.
r3dkv1c4 ::
ah solatko no, edina firma, kjer se sindikat lahko pohvali z uspešnostjo je gorenje, vse ostalo je prazno šlobodranje.
Nope, tam je sindikat lepo zlizan z upravo.Semoliča so izžvižgali.
https://www.facebook.com/24urcom/posts/...
Spontana stavka naj bi se začela zaradi nižje božičnice, neizplačila nadur in selitve dela proizvodnje.
in tebi je vir 24ur....lepo te prosim pa res ste ubrisani.
Pojdi med delavece gorenja in naj ti oni povejo kje je problem....jaz sem že neštetokrat govoril z njimi.
Ni to na mojem zelniku zrastlo....medij je samo sredstvo manipulacije uprave, tistih, ki mislijo, da imajo moč se obrnejo na medije z namenom demantirati tiste nič vredne po njihovo.
solatko ::
Dejstvo je, da delavci niso organizirani, zato tudi sindikati na višjem nivoju nimajo nobene moči.
Se kdaj vprašate, zakaj ni bilo nobene splošne stavke v SLO? V taki situaciji in razmerah, bi v Nemčiji tekla kri, pri nas pa v 23-eh letih, par protestnih shodov, ki so bolj spominjali na prvomajske proslave.
Enostavno se noben sindikat ne upa skuhat kakšno večjo akcijo, ker ve, da razen zaupnikov in nekaj posameznikov, ne bo stavkalo tolikšno število "članov", da bi se to poznalo, mitingov in sprehodov okoli parlamenta, pa nihče ne jemlje resno in ne more biti neka resna grožnja ob pogajanjih.
Poglejte si samo knape v zadnji akciji, 170 knapov, se izpostavlja zato, da se sploh lahko začnejo s kom pogovarjat, namesto, da bi šlo vse zasavje v luft. Saj so v svinčenih Titovih časih pokazali več jajc.
Se kdaj vprašate, zakaj ni bilo nobene splošne stavke v SLO? V taki situaciji in razmerah, bi v Nemčiji tekla kri, pri nas pa v 23-eh letih, par protestnih shodov, ki so bolj spominjali na prvomajske proslave.
Enostavno se noben sindikat ne upa skuhat kakšno večjo akcijo, ker ve, da razen zaupnikov in nekaj posameznikov, ne bo stavkalo tolikšno število "članov", da bi se to poznalo, mitingov in sprehodov okoli parlamenta, pa nihče ne jemlje resno in ne more biti neka resna grožnja ob pogajanjih.
Poglejte si samo knape v zadnji akciji, 170 knapov, se izpostavlja zato, da se sploh lahko začnejo s kom pogovarjat, namesto, da bi šlo vse zasavje v luft. Saj so v svinčenih Titovih časih pokazali več jajc.
Delo krepa človeka
r3dkv1c4 ::
@solatko to je popolnoma res ampak srž problema je v 20 letnem nenehnem obljubljanju oh in sploh super sprememb v korist ljudstva.Rezultatov ni bilo, le še bolj je država izčrpavala svoje ljudi.
Ljudje tipa Semolič kradejo in manipulirajo s svojimi pripadniki, vse kar je njihovih rezultatov, so prazne obljube in nenehno govoričenje.
Komu pa lahko ljudje še verjamejo?
Nikomur, ker so bili prevečkrat prevarani.
Ljudje tipa Semolič kradejo in manipulirajo s svojimi pripadniki, vse kar je njihovih rezultatov, so prazne obljube in nenehno govoričenje.
Komu pa lahko ljudje še verjamejo?
Nikomur, ker so bili prevečkrat prevarani.
r3dkv1c4 ::
Ivan Kramberger je bil človek z vizijo in ljudje so zaupali vanj, žal se vidi kje je končal.
solatko ::
Srž problema je, da delavci leta 1989, ko je Ante Markovič začel s tržno-kapitalistično reorganizacijo podjetij, niso preklopili iz socializma na kapitalizem v svojih glavah. Zato je pozneje s pričetkom prihvatizacije, pustili, da so jim firme pokradli.
Kaj misliš z 20 letnim obljubljanjem, mi ni čisto jasno, tako kot tebi še vedno ni jasno, da je reorganizacija sindikatov, popolnoma v rokah članstva in, če članstvo sploh ne razmišlja čemu služi ali naj bi služila organiziranost sindikata, ne more biti bolje, kot je.
Jaz sem enkrat na zboru delavcev v firmi, pod točko razno, ko so se po navadi sprejemale neumnosti, v škodo delavcev dejal, če bi vam v latinščini dal za potrdit smrtno obsodbo, bi bila ta sprejeta, saj o stvareh, ki niso bile razumljive, nihče ni postavil vprašanja, kaj sploh to je.
Ivan Kramberger je bil "človek iz ljudstva" pravljično bitje, katerega imajo ljudje radi ali pa ga sovražijo. Nikogar ni pustil nezainteresiranega. Vendar v real life-u tak človek ne more pokazati nič tistega, kar obljublja.
Taki posamezniki so lahko samo popestritev volilne tekme, ne more pa tak človek vodit resne države, pa kot kaže, vsi te pajaci, ki so nam vladali 23 let, tudi ne.
Kaj misliš z 20 letnim obljubljanjem, mi ni čisto jasno, tako kot tebi še vedno ni jasno, da je reorganizacija sindikatov, popolnoma v rokah članstva in, če članstvo sploh ne razmišlja čemu služi ali naj bi služila organiziranost sindikata, ne more biti bolje, kot je.
Jaz sem enkrat na zboru delavcev v firmi, pod točko razno, ko so se po navadi sprejemale neumnosti, v škodo delavcev dejal, če bi vam v latinščini dal za potrdit smrtno obsodbo, bi bila ta sprejeta, saj o stvareh, ki niso bile razumljive, nihče ni postavil vprašanja, kaj sploh to je.
Ivan Kramberger je bil "človek iz ljudstva" pravljično bitje, katerega imajo ljudje radi ali pa ga sovražijo. Nikogar ni pustil nezainteresiranega. Vendar v real life-u tak človek ne more pokazati nič tistega, kar obljublja.
Taki posamezniki so lahko samo popestritev volilne tekme, ne more pa tak človek vodit resne države, pa kot kaže, vsi te pajaci, ki so nam vladali 23 let, tudi ne.
Delo krepa človeka
r3dkv1c4 ::
meni je prekleto vse jasno...zato pa imam za svojo rit poskrbljeno in nisem član nobenega sindikata.
S tole izjavo si jasno povedal, da so v tvoji glavi delavci krivi za to, da se jim godi krivica.
"da delavci leta 1989, ko je Ante Markovič začel s tržno-kapitalistično reorganizacijo podjetij, niso preklopili iz socializma na kapitalizem v svojih glavah. Zato je pozneje s pričetkom prihvatizacije, pustili, da so jim firme pokradli. "
"Taki posamezniki so lahko samo popestritev volilne tekme, ne more pa tak človek vodit resne države, pa kot kaže, vsi te pajaci, ki so nam vladali 23 let, tudi ne."
...kje pa piše, da bi Ivan vodil državo...on bi postavil prave ljudi za to, da bi se jo pošteno vodilo.
Pahor... tudi ne vodi države....tako, kot Obama ne vodi Amerike....
"Ivan Kramberger je bil "človek iz ljudstva" pravljično bitje, katerega imajo ljudje radi ali pa ga sovražijo. Nikogar ni pustil nezainteresiranega. Vendar v real life-u tak človek ne more pokazati nič tistega, kar obljublja."
..in zato je bilo potrebno človeka ubiti al kaj?
Žalostno je, da človek dela 40 let in več in potem dobi 300-500EUR penzije.
Pa ne rabiš več filozofirat kaj si ti in kaj nisi na onem ali tem zboru naredil, ker danes so ti zbori preteklost.
S tole izjavo si jasno povedal, da so v tvoji glavi delavci krivi za to, da se jim godi krivica.
"da delavci leta 1989, ko je Ante Markovič začel s tržno-kapitalistično reorganizacijo podjetij, niso preklopili iz socializma na kapitalizem v svojih glavah. Zato je pozneje s pričetkom prihvatizacije, pustili, da so jim firme pokradli. "
"Taki posamezniki so lahko samo popestritev volilne tekme, ne more pa tak človek vodit resne države, pa kot kaže, vsi te pajaci, ki so nam vladali 23 let, tudi ne."
...kje pa piše, da bi Ivan vodil državo...on bi postavil prave ljudi za to, da bi se jo pošteno vodilo.
Pahor... tudi ne vodi države....tako, kot Obama ne vodi Amerike....
"Ivan Kramberger je bil "človek iz ljudstva" pravljično bitje, katerega imajo ljudje radi ali pa ga sovražijo. Nikogar ni pustil nezainteresiranega. Vendar v real life-u tak človek ne more pokazati nič tistega, kar obljublja."
..in zato je bilo potrebno človeka ubiti al kaj?
Žalostno je, da človek dela 40 let in več in potem dobi 300-500EUR penzije.
Pa ne rabiš več filozofirat kaj si ti in kaj nisi na onem ali tem zboru naredil, ker danes so ti zbori preteklost.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: r3dkv1c4 ()
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Sluzbena pot - nadure (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 10518 (4498) | Mato989 |
» | Dvig urne postavke, Bruto in Neto plača (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 20369 (17985) | McHusch |
» | Koriscenje viska ur v sluzbiOddelek: Loža | 7496 (6001) | deltacqb |
» | Trajanje službene potiOddelek: Loža | 15164 (14444) | St235 |