Dvig urne postavke, Bruto in Neto plača

Okapi je 28. avg 2017 ob 19:34 izjavil:

djabi je 28. avg 2017 ob 07:59 izjavil:

Eno vprašanje: a v tujini imajo tudi takšen sistem bruto in bruto bruto (sploh to sledenje je pri nekaterih slovenskih delodajalceh rado skrito na plačilnih listah)?

Nimajo, to je ex-jugo posebnost.

Zakaj spet lažeš? a nimate poštarji nič bolj pametnega za počet?

Al boš po novem razložil kako je na primer Belgija v bistvu bivša jugoslovanska republika?

St235 je 28. avg 2017 ob 19:24 izjavil:

Grey je 28. avg 2017 ob 07:22 izjavil:

Minimal'c je zakonsko določen kot 804,96EUR bruto (570,77EUR neto) in to brez dodatkov (malica, prevoz itd.), ki se računajo ekstra. OPu še minimalca ne izplačujejo in ga še goljufajo zraven.

Od kje si ta iditiotizem potegnil? Že iz tega kar je prilepil je jasno, da je njegov bruto preko 900€

A res? Kako? Me ne zanima računovodska magija. Za osnovno delo brez nadur mora biti vsakomur zagotovljen minimal'c. Nadure pridejo vse dodatno na teh 804,96€ bruto. Če ni tako, mu ne izplačujejo zakonsko določene minimalne plače.

St235 je 28. avg 2017 ob 19:41 izjavil:

Grey je 28. avg 2017 ob 19:38 izjavil:

St235 je 28. avg 2017 ob 19:24 izjavil:

Grey je 28. avg 2017 ob 07:22 izjavil:

Minimal'c je zakonsko določen kot 804,96EUR bruto (570,77EUR neto) in to brez dodatkov (malica, prevoz itd.), ki se računajo ekstra. OPu še minimalca ne izplačujejo in ga še goljufajo zraven.

Od kje si ta iditiotizem potegnil? Že iz tega kar je prilepil je jasno, da je njegov bruto preko 900€

A res? Kako? Me ne zanima računovodska magija. Za osnovno delo brez nadur mora biti vsakomur zagotovljen minimal'c. Nadure pridejo vse dodatno na teh 804,96€ bruto. Če ni tako, mu ne izplačujejo zakonsko določene minimalne plače.

V minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih pozna zakon o delovnih razmerjih razen tistih, ki jih zakon o minimalni plači izrecno izloča. Nagradno vprašanje: Kam sodi stimulacija?

Bull. Mešaš Osnovno in Minimalno plačo. Minimum (Minimalna plača) je zakonsko zagotovljen minimum, ki ga mora delodajalec izpolnjevati. Pod to vrednostjo delavec ne sme biti plačan (kar je sicer precej sramotno).
Osnovna plača pa je plača, ki si jo je delavec izpogajal ali pa je določena s kolektivno pogodbo glede na delovišče v podjetju.

In na to, Osnovno plačo, se dodajajo vsi tej dodatki, ki obstajajo.

Se pravi dodatek za nočno, dodatek za nedeljsko, dodatek za praznično, stimulacija (delovna uspešnost), udeležba pri dobičku, malica, prevoz, itd.

Za leto 2017 je izhodišče 804,96€ bruto. Na to pa verižiš vse ostalo.

Odgovor: Na delavčev račun.

St235 je 28. avg 2017 ob 20:15 izjavil:

A ti ješ kakšne posebne gobice, da take neumnost klatiš? Osnovnih pojmov si nisi razčistil pa delaš idiota iz sebe. Če pogledaš plačilne liste, ki jih je nalepil boš brez težav izračunal, da je delavec dobil več kot minimalno plačo in se povsem brezveze usajaš.

Kot že rečeno osnovna plača ni enako minimalni plači. Osnovna plača je lahko bistveno nižja od minimalne plače. Z vidika zakona o minimalni plači je povsem sprejemljivo, da je moja osnovna plača 400EUR in mi plačajo stimulacija v višini 500EUR.

Preden nadaljuješ z klatenjem neumnosti si preberi kaj so elementi plače (naslednji namig: malica in potni stroški niso) in kateri elementi se ne štejejo v minimalno plačo (namig: stimulacija ni med njimi).

Potem pa pridi nazaj in se lepo opraviči za vse neumnosti, ki jih moramo brati.

Lakotnik29, nimam se kaj opravičevat, ker niso neumnosti.

Na Inšpektoratu RS za delo so pojasnili, da se minimalna plača v skladu z novembra sprejetimi spremembami o izključitvi dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo iz nje začne obračunavati šele s 1. januarjem, za letos pa veljajo še stare določbe zakona. »Z vidika pristojnosti Inšpektorata RS za delo in Zakona o minimalnih plačah je pomembno, da izplačana mesečna plača za delo, opravljeno v polnem delovnem času, ni nižja od z zakonom določenega zneska minimalne plače. Z vidika novosti, ki jih je prinesla sprememba zakona, ki se bo začela uporabljati v letu 2016, bodo morali delodajalci pri delavcih, ki prejemajo dodatke za nočno delo, za delo v nedeljo ali za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu, navedene dodatke izplačati dodatno k znesku minimalne plače,« odgovarjajo. Naj prevedemo v razumljiv jezik: za letos še velja, da je zakon o minimalni plači spoštovan, v kolikor mesečna plača za polni delovni čas skupaj z vsemi dodatki znaša najmanj 790,73 evra bruto. Po 1. januarju 2016 pa bo toliko morala znašati mesečna plača brez dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo. Te dodatke bo torej moral delodajalec po novem doplačati k znesku minimalne plače.

Na inšpektoratu so nam še pojasnili, da so od leta 2013 ugotovili 62 kršitev zakona o minimalni plači. Za kršitelje je sicer predvidena globa od tri do dvajset tisoč evrov, za manjšega delodajalca (z največ deset zaposlenimi) pa od 1500 do osem tisoč evrov. Odgovorna oseba delodajalca, ki krši zakon o minimalni plači, je lahko kaznovana z globo od tisoč do dva tisoč evrov.

Za pojasnila smo zaprosili tudi Igorja Hafnarja, direktorja podjetja Iskra ISD, kjer so prav tako opozorili, da minimalna plača trenutno poleg osnovne plače zajema tudi različne dodatke – za izmensko delo, minulo delo, delovno uspešnost ... »V skupini Iskra ISD, v katero sodi tudi družba Iskra ISD – Plast, smo že v novembru 2014 sklenili dogovor s sindikatom. Dogovorili smo se, da delavec za opravljeno delo brez izmenskih dodatkov prejme najmanj minimalno plačo. Tak način upoštevanja minimalne plače Zakon o minimalni plači prinaša šele s 1. januarjem 2016,« so pojasnili v Iskri ISD. Kot so še dodali, dodatke izračunajo glede na višino osnovne plače, kot to določa kolektivna pogodba, vendar se prištevajo nad minimalno plačo. »Pri nas vsak delavec, ki dela polni delovni čas, za opravljeno delo prejme najmanj minimalno plačo, če pa dela v izmenah, pa prejme plačo, ki je višja od minimalne plače. Na to plačo se nato obračunajo še dodatki, ki smo jih že navedli,« so razložili. V skupini Iskra ISD imajo sicer tudi druge oblike nagrajevanja zaposlenih: od mesečnih stimulacij, nagrade delavec meseca do nagrade delavec leta in vsakoletne božičnice.

To, da nekomu plačaš 400€ bruto plače (globoko izpod minimalne plače in to v glavnem predstavlja osnovo za kreditno sposobnost posameznika) in 500€ "stimulacije" (beri: prst v šu*ak, ki sicer včasih paše, a ti pri kreditu bore malo pomaga) si pa lepo v sej veš kam zatakni. Ni čudno, da je tako kot je v Sloveniji, če veleumi tako izkoriščevalsko zastavljajo plačni sistem v podjetjih. Ne more biti doseganje minimalne plače pogojeno z variabilnim delom, saj nismo v Nigeriji.

V Zakonu o minimalni plači piše, da je minimalna plača letos 804,96€ bruto za leto 2017. Ker je to najnižja možna vsota izplačanega denarja, NE more biti nižja nikoli, neglede na vse ostale dodatke.

Dodatek za delovno uspešnost (tzv. stimulacije) se dodaja (imenuje se DODATEK) na to minimalno plačo.

Za delovno uspešnost je nagrajen (nagrada moralno ne more biti pogoj za doseganje minimalne plače) delavec za svoje individualne rezultate pri delu.

Link

Na vse to pridejo pa še ostali dodatki (delovna doba, nedeljsko delo, nočno delo, malica, prevoz,...).

Edini moralno pravilen način tolmačenja je ta, da se računa:

804,96€ bruto + variabilni dodatek na delovno uspešnost (stimulacija, tudi ne vedno ali ne vedno enako visoka) + ostali dodatki.

Vsak drugačen način tolmačenja zakonov, ki so trenutno napisani, je zrel za pred kakšno EU institucijo.

Definicija minimalne plače:

Delavec je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa od polnega delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače.

Iz osnovne zakonske dikcije izhaja, da v minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja Zakon o delovnih razmerjih, torej osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo, razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa. Dodatno je Zakon o dopolnitvi Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 92/2015) iz minimalne plače izvzel še tri dodatke za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer:

dodatek za nočno delo,
dodatek za delo v nedeljo ter
dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu,

kar se je začelo obračunavati za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2016.

Poleg tega v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).

MDDSZ Minimalna plača

Npr. moralno ustrezno:

2.člen
(pogoj za dodelitev delovne uspešnosti)
Del plače za delovno uspešnost pripada zaposlenemu takrat, kadar je pri delu dosegel nadpovprečne delovne rezultate, ali je bil nadpovprečno delovno obremenjen.

3.člen
(skupna višina sredstev za izplačilo delovne uspešnosti)
Ta del plače lahko znaša največ 20 % osnovne plače zaposlenega, pri čemer pa skupen obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti mesečno ne sme presegati 2 % sredstev, namenjenih za plače zaposlenim.

Pravilnik o ugotavljanju delovne uspešnosti (Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanje v Republiki Sloveniji)

Gray, a si ti sploh sposoben prebrat kaj napišeš? Ker imam občutek, da citiraš stvari, ki jih ne razumeš.

804,96EUR bruto + variabilni dodatek na delovno uspešnost (stimulacija, tudi ne vedno ali ne vedno enako visoka) + ostali dodatki.

tole je iditizem, ki nima pravne podlage. Kaj se tebi zdi moralno je povsem irelavantno. Če bi bil vsaj pismen bi videl, da na strani MDDS od kjer si TI citiral (razumel žal nisi) piše:
Iz osnovne zakonske dikcije izhaja, da v minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja Zakon o delovnih razmerjih, torej osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo, razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa.

Z drugim besedami vir, ki si ga TI citiral, v svoji sveti nepismenosti, EKSPLICITNO navaja, da v minimalno plačo sodijo vsi elementi plače VKLJUČNO z delovno uspešnostjo (stimulacija). Ravno tako je EKSPLICITNO določeno kaj ne šteje v minimalno plačo (nočno delo, nadure...)

Omejitev 20% delovne uspešnosti v kolektivni pogodbi nima popolnoma ničesar z moralo, kot zaradi nerazgledanosti misliš. Ampak gre za zakonsko omejitev, ki izvira iz Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

V Zakonu o minimalni plači piše, da je minimalna plača letos 804,96EUR bruto za leto 2017. Ker je to najnižja možna vsota izplačanega denarja, NE more biti nižja nikoli, neglede na vse ostale dodatke.

Točno tako, vendar pa nikjer ne piše da teh 804,96EUR ne mroe bit sestavljeno iz 100EUR osnovne plače 700EUR stimulacije in 4,96EUR dodatka do minimalne plače.

Dodatek za delovno uspešnost (tzv. stimulacije) se dodaja (imenuje se DODATEK) na to minimalno plačo.

Samo če si nepismen.

Ne more biti doseganje minimalne plače pogojeno z variabilnim delom, saj nismo v Nigeriji.

absolutno je lahko. Zdaj, če si ti nepismen zato, ker si iz Nigerije to ni relavantno za debato.

Da končno razčistimo te tvoje blodnje.

Minimalna plača je določena z zakonom in posledično mora vsak delavec za poln delovnik dobiti na mesec najmanj 804,96 EUR.
V ta znesek pa šteje:
-Osnovna plača
-Dodatek na delovno dobo
-Variabilen del plače (delovna uspešnost, stimulacija, poslovna uspešnost, doseganje norme))
-Vsi ostali dodatki k plači, ki niso eksplicitno izvzeti.

Vse zgoraj našteto mora bit na koncu najmanj 804,96EUR, če slučajno ni (recimo, ker delavec ni dobil dodatka za doseganje norme) mu mora delodajalec ne glede na to vseeno izpalati najmanj 804,96EUR.

Zakon pa eksplicitno določa, da so izvzeti iz tega sledeči dodatki:
- dodatek za delo preko polnega delovnega časa
-dodatek za nočno delo,
-dodatek za delo v nedeljo ter
-dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu,
Ti in SAMO ti dodatki se ne smejo prištevat k ugotavljanju minimalne plače in se VEDNO prištejejo na najmanj 804,96EUR.

Ker pa verjamem, da se sedaj že ves poten ležiš po posteljo pa razčistimo še dve stvari.
Malica, potni stroški in morebitna druga povračila NISO del plače in se ne upoštevajo pri določanju minimalne plače.

Prav tako drugi prejemki iz delovnega razmerja NISO del plače in se ne upoštevajo pri določanju minimalne plače.

Tako, da ko se boš spravil k sebi in se sprijaznil s svojo polpismenostjo je prvi korak, da odpreš plačilni listi, ki sta linkani in sešteješ kaj sodi v določitev minimalne plače in kaj ne.

Jaz sem ti lepo napisal, zakaj in čemu je tako, pa si očitno ignoriral.

V drugem primeru imaš višji bruto -> odstotek obdavčitve je višji (ker imaš več dohodka v višjem razredu. Da ne bo spet kdo uletel, da kaj pa če ne prestopiš v višji razred: matematično obstaja 0. razred, to je višina splošne olajšave, ki je obdavčena z 0 %, zato si vedno vsaj v dveh razredih).

Razumeš? Iz istega bruta dobiš manjši neto, ker je več davkov. Ampak ker imaš skuoaj bruta bistveno več, nabereš tudi več neta.

Še to - kako se računajo cifre. Najprej se pogleda skupni bruto in izračuna skupni neto. Višji bruto, večja obdavčitev. Potem program reče AHA, vse postavke bodo torej obdavčene po enakem odstotku, BUM, toliko dobimo neto iz posamezne vrstice.

Kljub vsemu večji bruto ne pomeni nižjega neta, ker se višji dohodninski razred obračunava nad mejo...

Popravljam, ja, zato je lahko razlika, ker tisti neto zneski pri posameznih postavkah so čisto nepotrebni.

Je pa narobe obračunan letni dopust, saj notri ni zajeta stimulacija, pa bi morala biti.

Tudi ne vem, kje je dodatek za delovno dobo, se pravi, ali si se šele letos očitno zaposlil.

Skratka, za dopust, itd, se lahko toži za pet let nazaj.

809,13 = 1200 * (100%-33,21%)
Isto za 134,85

Ok, različna bruto urna postavka je, ker ima julij 21 delovnih dni, junij pa 22, v prvo sem narobe preštel dneve.

Se pravi, letni dopust je odvisen od mesečne plače. Stimulacija je del plače. Ta stimulacija gre npr. tudi v penzijsko osnovno ali pa npr. če gre na zavod, je pomembna pri višini denarnega nadomestila, ker je pač plača.

MadMicka je 29. avg 2017 ob 16:28 izjavil:

Ok, različna bruto urna postavka je, ker ima julij 21 delovnih dni, junij pa 22, v prvo sem narobe preštel dneve.

Se pravi, letni dopust je odvisen od mesečne plače. Stimulacija je del plače. Ta stimulacija gre npr. tudi v penzijsko osnovno ali pa npr. če gre na zavod, je pomembna pri višini denarnega nadomestila, ker je pač plača.

Kakorkoi gledam te plačilne iste ne vidim, da bi bilo karkoli narobe. Tudi stimulacija je pravilno obračunana.

Najbolj so v bistvu neporewbni in delajo zmedo neto zneski. Stolpec neto bi moral bit prazen do vrstice z oznako 100 in ne bi bilo težav.

McHusch je 29. avg 2017 ob 16:30 izjavil:

St235 je 29. avg 2017 ob 16:23 izjavil:

MadMicka je 29. avg 2017 ob 16:14 izjavil:

Se pravi, to, da imaš v konkretnem primeru pri višjem bruto znesku nižji neto, je narobe. To je v tvojem primeru možno samo, ker očitno direktor samovoljno spreminja mesečno bruto urno postavko glede na prihodke podjetja.

Namreč, v obeh mesecih si imel isto splošno davčno olajšavo, se pravi 275,22 EUR. To pomeni, da moraš pri istem bruto znesku imeti višji neto znesek, četudi bi recimo s presežkom padel v višji dohodninski razred.

Prav tako je narobe obračunan letni dopust, saj notri ni zajeta stimulacija, pa bi morala biti.

Tudi ne vem, kje je dodatek za delovno dobo, se pravi, ali si se šele letos očitno zaposlil.

Skratka, najprej greš v računovodsko službo in ti naj razložijo, zakaj je ta razlika pri bruto-neto. Nato jih prijaviš še na inšpekcijo, verjetno ne bodo naredili nič, potem pa, kdor gre stran, naj preveri, če se mu splača tožiti za pet let nazaj. Moral bi pač videti še pogodbo o zaposlitvi oz. dogovorjeni znesek osnovne plače.

Nižji neto ima pri ENI postavki. Suma sumarum je tako bruto kot neto višji. Fora je v tem, da ima pri drugi plačilni listi kup dodatnih postavk, ki ga porinejo v 27% plačilo akontacije. Na koncu se iz razmerja bruto neto izračuna koeficient, ki se pripne na vse postavke bruto.

Pri eni plači je Bruto 1091,27 in neto 758,12. Torej je koificient 0,694. Osnovna bruto plača je 681,28, če to pomnožiš z koificientom dobiš 473,3 neto, kar je točno toliko kot ima na plačilni listi.

Pri drugi plačilni listi je bruto bistveno višji 1576,36 in posledično tudi neto 1044,27. Pri tem je seveda teh 500EUR bruto nastalo predvsem pri drugih postavkah (mentorstvo, nadure) in je v veliki meri akontacija obračunana po višji stopnji. Koeficient je tako 0,662. In če greš sedaj pretvarjat bruto v neto vrstico po vrstico boš dobil točno takšne številke kot so na plačilni listi.

Eh Lakotnik, pusti jih. To jaz dopovedujem že od začetka, pa gre mimo :)

Najlepša hvala za odgovor, to sem potreboval. Mi je sedaj jasno. Hvala vsem za pomoč :)

McHusch je 29. avg 2017 ob 16:30 izjavil:

St235 je 29. avg 2017 ob 16:23 izjavil:

MadMicka je 29. avg 2017 ob 16:14 izjavil:

Se pravi, to, da imaš v konkretnem primeru pri višjem bruto znesku nižji neto, je narobe. To je v tvojem primeru možno samo, ker očitno direktor samovoljno spreminja mesečno bruto urno postavko glede na prihodke podjetja.

Namreč, v obeh mesecih si imel isto splošno davčno olajšavo, se pravi 275,22 EUR. To pomeni, da moraš pri istem bruto znesku imeti višji neto znesek, četudi bi recimo s presežkom padel v višji dohodninski razred.

Prav tako je narobe obračunan letni dopust, saj notri ni zajeta stimulacija, pa bi morala biti.

Tudi ne vem, kje je dodatek za delovno dobo, se pravi, ali si se šele letos očitno zaposlil.

Skratka, najprej greš v računovodsko službo in ti naj razložijo, zakaj je ta razlika pri bruto-neto. Nato jih prijaviš še na inšpekcijo, verjetno ne bodo naredili nič, potem pa, kdor gre stran, naj preveri, če se mu splača tožiti za pet let nazaj. Moral bi pač videti še pogodbo o zaposlitvi oz. dogovorjeni znesek osnovne plače.

Nižji neto ima pri ENI postavki. Suma sumarum je tako bruto kot neto višji. Fora je v tem, da ima pri drugi plačilni listi kup dodatnih postavk, ki ga porinejo v 27% plačilo akontacije. Na koncu se iz razmerja bruto neto izračuna koeficient, ki se pripne na vse postavke bruto.

Pri eni plači je Bruto 1091,27 in neto 758,12. Torej je koificient 0,694. Osnovna bruto plača je 681,28, če to pomnožiš z koificientom dobiš 473,3 neto, kar je točno toliko kot ima na plačilni listi.

Pri drugi plačilni listi je bruto bistveno višji 1576,36 in posledično tudi neto 1044,27. Pri tem je seveda teh 500EUR bruto nastalo predvsem pri drugih postavkah (mentorstvo, nadure) in je v veliki meri akontacija obračunana po višji stopnji. Koeficient je tako 0,662. In če greš sedaj pretvarjat bruto v neto vrstico po vrstico boš dobil točno takšne številke kot so na plačilni listi.

Eh Lakotnik, pusti jih. To jaz dopovedujem že od začetka, pa gre mimo :)

Pa tako lepo si spisal.

Torej penzija se gleda na osnovo?

Iz plačilnih list izhaja, da maš osnovno plačo 750 EUR, oz. euro manj. Če piše na pogodbi res 770 EUR, je tudi to narobe.

McHusch je 29. avg 2017 ob 16:21 izjavil:

809,13 = 1200 * (100%-33,21%)
Isto za 134,85

meni pride 801,48 ..