Medijska "svoboda"

V času, ko je medijska svoboda na tnalu (po tistem turškem zakonu in vsem tem), me najverjetneje najdete na strani raziskovalnih novinarjev. Ko pa berem vse te članke o Sočiju, se začenjam spraševati: kaj sploh je medijska svoboda?

Če to pomeni, da se lahko objavljajo neresnice, potem takšne medijske svobode ne potrebujemo, niti če gre za "višje cilje".

V tem primeru gre za tiste "sočne" članke o Sočiju, ki prikazujejo Rusijo v čim bolj negativni luči. Je taka kritika res zaslužena?

Glede na ta članek: 8 Viral Sochi Olympics Photos That Are Total Lies je očitno, da se v podtikanju "sočne" zgodbice poslužujejo neresnic. Ok, to so predvsem viralne fotokrafije, ki krožijo po tvito- in blogsferi, jih pa dokaj hitro povzemajo tudi v tiskanih oziroma elektronskih medijih v kar se zdi medijski kampanji zoper gejem neprijazno Rusijo. Ne bi bil presenečen, če bi iste slike zagledal tudi v slovenskih "priznanih" medijih.

Cilji opravičujejo sredsva? Za kakšno ceno? Že tako vse manj zaupamo medijem.

Ko se govori o kratenju medijske svobode, se moram strinjati. Vendar niso totalitarni režimi tisti, ki jo kratijo... Uničujejo si jo novinarji in uredniki sami, ki objavljajo neresnice v pehanju po višjih prodajnih cifrah. Nekdaj smo imeli za to izraz "rumeni tisk". No, zdaj se zdi, da je vse "rumeni tisk".

Malo je ostalo zaupanja vrednih medijev; še zdaj začenjam dvomiti vanje, ko se vprašam o "stricih iz ozadja" - lastnikih medijev. Praktično vsi mediji so v rokah politično obarvanih osebkov oziroma omrežij. Kateri medij je še zares neodvisen v tem času? Kateri še objavljajo resnico ne glede na marketinške težnje lastnikov?