Cena izbrisa služnosti ob smrti

Invictus je 16. jan 2014 ob 14:37 izjavil:

Vajenc je 16. jan 2014 ob 14:03 izjavil:

mn je 16. jan 2014 ob 13:48 izjavil:

Kaj je notarski zapis?

Notarski zapis je, da notar prtisne štempiljko na zadnjo stran pogodbe, kjer piše, da notar ne odgovarja za vsebino pogodbe, ampak le za istovetnost podpisanih, spne pogodbo z državno vrvico katero spne z modernim pečatom. To je to.

Bolj se ne bi moral motiti.

Notarski zapis listine zagotavlja njeno nespremenljivost, predvsem to da se naknadno ne more dodati kakega teksta. Kar tista vrvica ne more zagotoviti. zagotovi pa to notarski zapis.

Pojdi še malo žgancev pojesti ...

Ja res, še kopijo naredi in vtakne v omaro. Jaz bi zahteval povišico na njihovem mestu.

Te ni motilo, ko si kupil kompjuter, da ti ga je nek činez naredil? Kruh kupuješ ali ga pečeš? Pašto narediš, poseješ žito ali jo kupiš?

Eni ste na sveto samo zato, da kradete čas drugim.

Notarska tarifa:

Tar. št. 18
(1) Za prevzem listin v hrambo, s sestavo notarskega zapisnika o prevzemu, znaša pristojbina 46 eurov za eno listino in po 23 eurov za vsako nadaljnjo listino.
(2) Za pretvorbo listin v elektronsko obliko in prevzem listin, ki so podlaga vpisu v zemljiško knjigo, v skladu z določbami zakona o zemljiški knjigo v hrambo, s sestavo notarskega zapisnika o prevzemu, znaša pristojbina 25 evrov za eno listino.

Aston_11 je 17. jan 2014 ob 11:50 izjavil:

Še kdo verjame temu, da skeniranje pri notarju enega lista stane 30 EUR? Jaz tega ne verjamem. Po moje nas nateguje.

Meni je notar rekel, da stane 60 evrov, če izpelje ves postopek izbrisa dosmrtne služnosti. Tole pa piše v dokumentu Notarske tarife:

Za sestavo zemljiškoknjižnega predloga znaša pristojbina 37 evrov, razen za sestavo zemljiškoknjižnega predloga za oblikovanje etažne lastnine, ki znaša 60 evrov.

Če zemljiškoknjižni predlog sestavi notar, pristojbina za sestavo zemljiškoknjižnega predloga vključuje tudi pristojbino za hrambo izvornih listin, ki se pretvorijo v elektronsko obliko in priložijo temu zemljiškoknjižnemu predlogu. Notar, ki je sestavil ta predlog, ni upravičen do posebne pristojbine po tar. št. 18 za pretvorbo listin v elektronsko obliko in hrambo teh listin ter za pregled zemljiške knjige po 5. točki tar. št. 20.

Tar. št. 18
(1) Za prevzem listin v hrambo, s sestavo notarskega zapisnika o prevzemu, znaša pristojbina 46 eurov za eno listino in po 23 eurov za vsako nadaljnjo listino.
(2) Za pretvorbo listin v elektronsko obliko in prevzem listin, ki so podlaga vpisu v zemljiško knjigo, v skladu z določbami zakona o zemljiški knjigo v hrambo, s sestavo notarskega zapisnika o prevzemu, znaša pristojbina 25 evrov za eno listino.

Koliko kaj stane po tem ceniku pa si niti ne znam izračunati.

Aston_11 je 17. jan 2014 ob 11:53 izjavil:

Jebenti, drago.

Aston_11 je 17. jan 2014 ob 12:01 izjavil:

37+25 +ddv

Predstvaljaj si neko ministrstvo ali upravno enoto, vložišče in v ozadju elektronski sistem, kjer se hranijo skenirani dokumenti in dokumenti, ki pridejo izvorno v elektronski obliki. Tak sistem je vreden stotine milijonov evrov, vsak dan pa ustvari (ob pomoči zaposlenih) "dodano vrednost" nekaj 100.000 evrov.

In lahko si pridobiš recimo informacijo javnega značaja UE Ljubljana, koliko imajo dnevno vhodnih dokumentov in koliko strani se skenira, potem pa to množi s tarifo notarja.

dronyx je 17. jan 2014 ob 12:03 izjavil:

In lahko si pridobiš recimo informacijo javnega značaja UE Ljubljana, koliko imajo dnevno vhodnih dokumentov in koliko strani se skenira, potem pa to množi s tarifo notarja.

Mešaš japke pa hruške. Potem še ceno knjige v tiskarni pomnožimo s tarifo notaraja in nobena pravljica ne pride manj kot jurja, plače direktorjev s plačo double mišiča, itd. itd.

Tole sem slišal včeraj in je meni tudi skoraj na meji verjetnega!

Baje z uvedbo e-ZK ("elektronske" ZK) sistem reševanja predlogov za vpis v ZK deluje nekako po sistemu "FIFO registra", torej predlog lahko rešuje katerokoli sodišče (verjetno katerokoli okrajno?) po vrstnem redu vložitve. In tako se ti lahko sedaj (baje) zgodi da sploh ne veš, kdo tvoj primer rešuje (si iz Kopra, primer pa rešuje nekdo v Lendavi) in kam se lahko pritožiš, če se vpis v ZK nikamor ne premakne dneve, tedne, mesece, leta...

Res izjemen napredek "informatizacije"! Močno upam, da to ne drži.

Ziga Dolhar je 17. jan 2014 ob 15:12 izjavil:

Baje. (Ergo - ne drži.)

To informacijo sem dobil od ljudi, ki se dnevno ukvarjajo s tem in so zaupanja vredni, tako da kar se mene tiče ne dvomim, da to drži.

Zanimiv članek na temo elektronske zemljiške knjige in citat:

Gerbec: "Ta rešitev se bo zanesljivo uvrstila v skupino pravnih čudaštev slovenskega pravnega reda, katerega snovalci očitno pogosto bolehajo za sindromom unikatnih svetovnih rešitev."

"Po mnenju sogovornika je zakonodajalec v škodo državljanov spregledal še predlog notarske zbornice, da bi poleg notarjev lahko tudi sodišča skenirala listine, ki so podlaga za vknjižbo. S tem bi preprečili gnečo pred notariati."

Zdaj pa res ne vem več, kdo so tu "bad guys"!

@Ziga Dolhar: Poglej, jaz se ukvarjam z informatiko in nisem pravnik. Z ZK sem se sedaj prvič srečal, ker sem samo dedoval, nič prodajal ali kupoval. Ker se mi je moj primer zdel milo rečeno nelogičen, sem se o zadevi malo podučil. In več ko o tem projektu preberem, bolj ostajam brez besed!

Upam da vsaj skenirane dokumente hranijo tudi na sodišču v informacijskem sistemu, čeprav vprašanje, kakšna je sploh pravna veljavnost takih dokumentov (to je podobno, kot če spustiš nek papir po faksu)? Po moje brez originala to pravne veljavnosti nima. če ima nek notar originale res nekje v kleti in mu klet zalije voda ob poplavah znajo biti hude težave pri dokazovanju pristnosti skeniranih dokumentov...če želiš resno urediti arhiv so pa tudi stroški precejšnji.

dronyx je 17. jan 2014 ob 15:02 izjavil:

Tole sem slišal včeraj in je meni tudi skoraj na meji verjetnega!

Baje z uvedbo e-ZK ("elektronske" ZK) sistem reševanja predlogov za vpis v ZK deluje nekako po sistemu "FIFO registra", torej predlog lahko rešuje katerokoli sodišče (verjetno katerokoli okrajno?) po vrstnem redu vložitve. In tako se ti lahko sedaj (baje) zgodi da sploh ne veš, kdo tvoj primer rešuje (si iz Kopra, primer pa rešuje nekdo v Lendavi) in kam se lahko pritožiš, če se vpis v ZK nikamor ne premakne dneve, tedne, mesece, leta...

Res izjemen napredek "informatizacije"! Močno upam, da to ne drži.

Jaz sem pa močno zadovoljen da to deluje.

Moja vloga za vpis mene v zemljiško knjigo je bila rešena v 3 dneh. V Murski soboti. Poleg tega nikoli na ZK ne čakaš več kot 1 mesec. Če si seveda vse pravilno vložil ...

dronyx je 17. jan 2014 ob 15:27 izjavil:

Še nekaj je po svoje zanimivo in nisem prepričan, da povsem razumem. Originalne listine, ki naj bi bile podlaga za vpis v ZK naj bi hranil samo notar, ki poskrbi za digitalizacijo. Torej sodstvo originalov nima. Kako lahko nek mali notar v Spodnjem dupleku lahko zagotovi ustrezno varovanje takšnega pomembnega arhivskega gradiva? Ko sem sam samo od daleč spremljal projekte ureditve arhivov so tam vgrajeni celo merilci vlage, da o natančno določenih klimatskih pogojih niti ne govorim, da papir prehitro ne razpade. Tu pa...verjetno je dovolj ena stara omara v vlažni kleti. Ali to sploh kdo preverja, obstajajo normativi, predpisi?

Ne razumeš.

Ti lahko listine shraniš pri notarju (kar ti seveda zaračuna glede na dolžino hrambe), ni pa to nujno.

Listine imaš lahko tudi doma.

Ziga Dolhar je 17. jan 2014 ob 15:55 izjavil:

DKako je s hrambo elektroniziranih listin, prav tako določa zakon. (Namig - 175. člen, "trajno". Da bo res trajno, boste pa informatiki zagotovili ;).)

Na tem področju pa trenutno vlada v praksi nekakšna praznina, ker uvedba e-arhiva za elektronsko podpisane dokumente ni tako enostavna, da bi se s tem lahko ukvarjal vsak notar pri sebi. Kakor vem celo država tega še nima celovito rešeno. Recimo digitalna potrdila, ki se uporabljajo za podpisovanje običajno veljajo samo 5 let, ker se predpostavlja, da tehnologija hitro napreduje in se da čez čas elektronski podpis s tehničnimi sredstvi ponarediti. Zato moraš ti v e-arhivu take e-podpisane dokumente ustrezno "obnavljati" (sem pozabil, kakšen je pravi termin za to), česar pri navadnem fizičnem podpisu z roko nismo poznali.

Čez deset let se ti lahko zgodi, da ti pride praktično vsak smrkavec s ponarejeno elektronsko podpisano kupoprodajno pogodbo. Kako boš potem vedel, kaj je sploh original?

dronyx je 17. jan 2014 ob 17:58 izjavil:

Presenetljivo velikokrat opažam, da ljudje razumejo kot elektronski dokument celo dokument, ki je narejen v urejevalniku besedil, spodaj pa je dodana skenirana slika podpisa šefa (to je zame pa poskus ponarejanja). Ob tem mi gre samo na smeh, kako si ljudje naivno predstavljajo elektronsko poslovanje.

Ponarejanje česa? Veljavnosti dokumenta ne definira to ali je podpisan lastoročno ali ne. Predpogoj, da lahko govorimo o ponarejanju je v tem, da gre za poskus zavajanja oziroma delovanje brez vednosti podpisnika. Če se pa meni ne, da prijet svinčnika in svoj podpsi štemplam ali printam pa to ni nikakršno ponarejanje.

Kaj je smisel tvojih postov? Zgolj pokazati, da nimaš pojma ali da promoviraš neko quazi pravo ali kaj tretjega? Ker resnično ugotavljam, da ti ne gre. Verjetno bi bilo bolje, da se posvetiš svojemu področju, to področje pa pustiš na miru.

>Daj fantek malo preberi sodno prakso in definicijo krive listine (fotokopija ali scan sam po sebi to nikakor ni) preden delaš budalo iz sebe.

Odjebi!

St235 je 17. jan 2014 ob 22:46 izjavil:

ko zmmanjka argumentov gremo pa k žalitvam? ccc... pomilovanja vredno.

Ne vem sicer kaj je pravno korektna definicija žalitve (in to me direktno povedano niti ne zanima, če bo kdo slučajno poskušal se delati pametnega), lahko pa prebereš tudi kakšen svoj prispevek (na to temo).

Vas je strah da bo podrezal v vaš peskovnik ? Ker tako nekako se berejo užaljeni odzivi mon.

Eni pač študirajo zakone, drugi pač imamo izkušnje iz prakse. Glede na to da ti niti funkcija notarjev ni jasna, potem se temu ni čudit.

BTW. mi smo ti tukaj samo nastavili ogledalo ... Kot sem rekel, žanješ kar seješ.

Kaj pa ko boš prodajal nepremičnino? In boš moral državi plačati 2% davka? Pa vse provizije in upravne takse? Boš slovenski državi napovedal vojno? Tisto šele stane ...

dronyx je 18. jan 2014 ob 09:44 izjavil:

@Invictus: Filozofija prava gor ali dol, nekateri tu se obnašate preprosto pobalinsko, ko že v prvem stavku odgovora poskušati diskreditirati tistega, s katerim se ne strinjate.

Jaz poznam precej pravnikov, tudi večina mojih sodelavcev je pravnikov in vsi po vrsti trdijo, da je pravo preširoko področje, da bi ga lahko nekdo v celoti obvladal. Tudi ko jih jaz vprašam za kakšno mnenje v zvezi s pravnim vprašanjem mi odgovorijo, da tega iz glave ne morejo povedati, ker bi morali preštudirati zakonodajo in pravno prakso. Včasih se tudi oni zmotijo in berejo napačen zakon oziroma starejšo verzijo zakona, ker si pri iskanju pomagajo z Googlom.

Kot sem pa že enkrat napisal in se bom ponovil...če v nekem zakonu piše, da se moraš ti (karikirano rečeno) vsak dan, točno ob 18:00 petkrat z glavo močno zadeti ob zid je to traparija in upravičeno lahko domnevaš, da te imajo za tepca! Ne glede na filozofijo prava, ki stoji v ozadju takšne zakonske rešitve!

samo še vedno je velika razlika ali diskreditiraš nekoga z argumenti (pa četudi kdaj na meji žalitev) ali pa preprosto nakladaš v tri dni in ko ti ljudje povejo da se motiš začneš z žaljenjem tja v tri dni.

Invictus je 19. jan 2014 ob 15:44 izjavil:

Večinoma informatizacija pohitri postopke, ne jih poenostavi. Nekaterih postopkov pač ne gre poenostavljati.

S tem se absolutno ne morem strinjati, je pa dejansko res, da se pri informatizaciji nihče ne ukvarja s tem, da bi se postopki spremenili, ampak se samo prejšen postopek informacijsko podre (pardon podpre), kar pa v praksi lahko izgleda tako, da še vedno hodiš od vrat do vrat, zbiraš razne izpiske in potrdila, potem moraš pa še plačat, da ti jih digitalizirajo.

Čeprav se s tem informacijska pooblaščenka večinoma ne strinja, ker nasprotuje "povezovanju" zbirk osebnih podatkov sem jaz mnenja, da je ena od prednosti informatizacije tudi ta, da se lahko usklajujejo razni osebni podatki in stanja s podatki v matičnem registru. Torej če jaz spremenim ime, priimek ali naslov pričakujem, da mi ni potrebno o tem obveščati čisto vsakega, ki vodi neko zbirko podatkov v kateri se jaz nahajam in da mi pošto ne bodo še par let pošiljali na stari naslov. Prav tako ob smrti nekoga pričakujem, da se ustrezno osvežijo stanja v zbirkah, ne pa da se dogaja, da kakšna starejša gospa izgubi živce, ker je njen mož že deset let pokojni, še vedno ga pa vodijo v nekem registru (poznam take primere iz prakse in ljudem je težko pojasnit, da se ti podatki ne osvežijo samodejno, ker ni zakonske podlage in da mora ona obvestiti, da je mož pokojni, potem se ga pa ven briše).