Forum » Znanost in tehnologija » JEK 2
JEK 2
Temo vidijo: vsi
elevator ::
ps: Povprečna letna proizvodnja na MW inštalirane moči hidroelektrarn za zadnje 20 let je bila 3,528 GWh/MW. Torej če upoštevamo zdajšnjo inštalirano moč HE in upoštevamo 20 letno povprečje proizvodnje dobimo proizvodnjo 4748 GWh. Lani je bila proizvodnja 4896 GWh. Res je bilo ful deževno leto lani ja. Daj poberi se s temi neumnostmi no (razlika v proizvodnji HE je 3 %, oziroma cca 1 % letne porabe elektrike v Sloveniji).
Vir podatkov:
https://www.energetika-portal.si/statis...
Nič ne fantaziram, sej sem rekel da ni treba podvojit (lahko bi, ampak ni treba). Dajmo upoštevat da HE povečamo samo za 50 %.
Vir podatkov:
https://www.energetika-portal.si/statis...
Kako boš podvojil hidroelektrarne v Sloveniji, kaj fantaziraš? A boš zajezil vsak potoček?
Eno je potencial, drugo pa kaj je smiselno.
Nič ne fantaziram, sej sem rekel da ni treba podvojit (lahko bi, ampak ni treba). Dajmo upoštevat da HE povečamo samo za 50 %.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: elevator ()
jernejl ::
Če hočemo s sončno elektrarno zagotoviti energijo, ki bo na voljo 24 ur na dan, rabimo zraven še shrambo, ki košta preko palca še enkrat toliko kot sama elektrarna.
Levelized cost of electricity @ Wikipedia
Če pa hočemo zagotoviti dovolj energije tudi pozimi, pa moramo vse skupaj še za nekajkratnik predimenzionirati.
Če na ta graf apliciramo omenjeni dve dejstvi, ugotovimo, da bi stabilna oskrba 24 ur na dan in čez celo leto s sončnimi elektrarnami bila znatno dražja od jedrske energije.
Utk ::
Nič ne fantaziram, sej sem rekel da ni treba podvojit (lahko bi, ampak ni treba). Dajmo upoštevat da HE povečamo samo za 50 %.
Niti za 10% jih ne moreš.
Enkrat se zapelji od Celja do Mokric in preštej vse jezove in elektrarne. Tisto vse skupaj naredi par % slovenske letne porabe.
Kaj bi ti zajezil, da samo savske elektrarne podvojiš? Pa še ne bi prišel do 50% vseh. Kje je še Drava in vse ostalo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Utk ()
elevator ::
Povprečna proizvodnja hidroelektrarn zadnje 20 let (dejanski podatki iz linka zgoraj, preračunano glede na povprečno proizvodnjo na 1 MW inštalirane moči): 4748 GWh x 1,5 = 7122 GWh
-Sončnih elektrarn imamo do leta 2050 brez težav 35 % (glede na projekcije bomo ta procent leta 2050 močno presegli), glede na to da imamo ČHE Avče, v planu ČHE Kozjak, pa še par takih se bo 2050 zgradilo. 0,35 x 19.692 GWh = 6892 GWh.
-TEŠ6 kurjen na lesne sekance bi proizvedel 10 % letne porabe, torej: 1969 GWh.
-Nato pa vse kar rabimo je 220 MW geotermalnih elektrarn: 1863 GWh
-In samo 26 vetrnic moči 15 MW, ki bi nam skupaj proizvedle še 1846 GWh.
Torej:
-7122 GWh hidroelektrarne
-6892 GWh sončne elektrarne
-1969 GWh TEŠ6 kurjen na lesno biomaso
-1863 GWh geotermalne elektrarne
-1846 GWh veter (samo 47 vetrnic moči 15 MW)
Skupaj: 19.692 GWh.
-Sončnih elektrarn imamo do leta 2050 brez težav 35 % (glede na projekcije bomo ta procent leta 2050 močno presegli), glede na to da imamo ČHE Avče, v planu ČHE Kozjak, pa še par takih se bo 2050 zgradilo. 0,35 x 19.692 GWh = 6892 GWh.
-TEŠ6 kurjen na lesne sekance bi proizvedel 10 % letne porabe, torej: 1969 GWh.
-Nato pa vse kar rabimo je 220 MW geotermalnih elektrarn: 1863 GWh
-In samo 26 vetrnic moči 15 MW, ki bi nam skupaj proizvedle še 1846 GWh.
Torej:
-7122 GWh hidroelektrarne
-6892 GWh sončne elektrarne
-1969 GWh TEŠ6 kurjen na lesno biomaso
-1863 GWh geotermalne elektrarne
-1846 GWh veter (samo 47 vetrnic moči 15 MW)
Skupaj: 19.692 GWh.
ViperR ::
Če hočemo s sončno elektrarno zagotoviti energijo, ki bo na voljo 24 ur na dan, rabimo zraven še shrambo, ki košta preko palca še enkrat toliko kot sama elektrarna.
Levelized cost of electricity @ Wikipedia
Če pa hočemo zagotoviti dovolj energije tudi pozimi, pa moramo vse skupaj še za nekajkratnik predimenzionirati.
Če na ta graf apliciramo omenjeni dve dejstvi, ugotovimo, da bi stabilna oskrba 24 ur na dan in čez celo leto s sončnimi elektrarnami bila znatno dražja od jedrske energije.
Upam, da ti je jasno, da shrambo zagotovi privat kapital. Baterije so zelo donosne. Sploh ne rabiš davkoplačevalskega denarja, noro a?
elevator ::
Nič ne fantaziram, sej sem rekel da ni treba podvojit (lahko bi, ampak ni treba). Dajmo upoštevat da HE povečamo samo za 50 %.
Niti za 10% jih ne moreš.
Enkrat se zapelji od Celja do Mokric in preštej vse jezove in elektrarne. Tisto vse skupaj naredi par % slovenske letne porabe.
Kaj bi ti zajezil, da samo savske elektrarne podvojiš? Pa še ne bi prišel do 50% vseh. Kje je še Drava in vse ostalo.
A dej no nehaj no. Že samo načrtovane na spodnji in srednji savi povečajo proizvodnjo za 1808 GWh letno (slika spodaj), že to poveča proizvodnjo vseh slovenskih hidroelektrarn za skoraj 40 %. Potem pa računaj še Sočo, ki je tudi samo 34 % izkoriščena kar je njenega hidro potenciala tiče..In pridemo precej blizu 50 % povečanju, pa mure sploh upoštevali nismo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: elevator ()
jernejl ::
Upam, da ti je jasno, da shrambo zagotovi privat kapital. Baterije so zelo donosne. Sploh ne rabiš davkoplačevalskega denarja, noro a?Nekdo, ki ni davkoplačevalec, bo kupil baterije in jih dal na voljo davkoplačevalcem, za to nikomur nič zaračunal, in kljub temu bo zanj to zelo donosna naložba. Res noro!
Je treba skadit precej trave, da vse to postane logično in pije vodo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jernejl ()
elevator ::
Če hočemo s sončno elektrarno zagotoviti energijo, ki bo na voljo 24 ur na dan, rabimo zraven še shrambo, ki košta preko palca še enkrat toliko kot sama elektrarna.
Levelized cost of electricity @ Wikipedia
Če pa hočemo zagotoviti dovolj energije tudi pozimi, pa moramo vse skupaj še za nekajkratnik predimenzionirati.
Če na ta graf apliciramo omenjeni dve dejstvi, ugotovimo, da bi stabilna oskrba 24 ur na dan in čez celo leto s sončnimi elektrarnami bila znatno dražja od jedrske energije.
Aha, ti si zadevo zastavil kot da bi celo Slovenijo napajal samo s sončnimi elektrarnami? Kot si pravilno ugotovil to ni smiselno, ker bi potrebovali preveč hrambe in nekajkratno predimenzioniranje. Vendar jaz nisem govoril o tem. Jaz sem govoril o ravno pravi mešanici različnih obnovljivih virov energije (sonce, veter, vodna energija, geotermalna energija, bioplin, lesna biomasa ipd). Če imaš pravo mešanico OVE, shrambe skoraj ne potrebuješ (jo potrebuješ izjemno malo), prav tako ničesar ne rabiš predimenzionirat.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: elevator ()
ViperR ::
Upam, da ti je jasno, da shrambo zagotovi privat kapital. Baterije so zelo donosne. Sploh ne rabiš davkoplačevalskega denarja, noro a?Nekdo, ki ni davkoplačevalec, bo kupil baterije in jih dal na voljo davkoplačevalcem, za to nikomur nič zaračunal, in kljub temu bo zanj to zelo donosna naložba. Res noro!
Je treba skadit precej trave, da vse to postane logično in pije vodo.
Tebi res nic ni jasno heh? Nekdo, ki ni davkoplačevalec bo kupil baterijo, s katero bo v sončnem peaku kupil poceni energijo in jo prodal čez par ur, ko bo ta veliko dražja. Tako boš ti, davkoplačevalec, dobil energijo iz sončnih panelov zvečer, po normalni ceni, brez da se drzava zakreditira za 20 miljard. Je to tako težko razumljivo?
elevator ::
Upam, da ti je jasno, da shrambo zagotovi privat kapital. Baterije so zelo donosne. Sploh ne rabiš davkoplačevalskega denarja, noro a?Nekdo, ki ni davkoplačevalec, bo kupil baterije in jih dal na voljo davkoplačevalcem, za to nikomur nič zaračunal, in kljub temu bo zanj to zelo donosna naložba. Res noro!
Je treba skadit precej trave, da vse to postane logično in pije vodo.
Mislim da nisi prav dobro razumel za kaj točno gre. Storitev regulacije frekvence električne mreže je prisotna že od nekdaj in do nedavnega so jo opravljale samo klasične elektrarne. Ko so na ta trg regulacije vstopile baterije, je cena takšne regulacije padla za 90 %. Potrošnik torej zaradi baterij prihrani, saj gre manjši del njegove položnice za elektriko za namen regulacije frekvence električne mreže. Investitor v baterije pa ima še vedno profit, kjub temu da dobi 10x manj za isto storitev ki so jo prej opravljale klasične elektrarne.
ViperR ::
Upam, da ti je jasno, da shrambo zagotovi privat kapital. Baterije so zelo donosne. Sploh ne rabiš davkoplačevalskega denarja, noro a?Nekdo, ki ni davkoplačevalec, bo kupil baterije in jih dal na voljo davkoplačevalcem, za to nikomur nič zaračunal, in kljub temu bo zanj to zelo donosna naložba. Res noro!
Je treba skadit precej trave, da vse to postane logično in pije vodo.
Mislim da nisi prav dobro razumel za kaj točno gre. Storitev regulacije frekvence električne mreže je prisotna že od nekdaj in do nedavnega so jo opravljale samo klasične elektrarne. Ko so na ta trg regulacije vstopile baterije, je cena takšne regulacije padla za 90 %. Potrošnik torej zaradi baterij prihrani, saj gre manjši del njegove položnice za elektriko za namen regulacije frekvence električne mreže. Investitor v baterije pa ima še vedno profit, kjub temu da dobi 10x manj za isto storitev ki so jo prej opravljale klasične elektrarne.
Tudi ti ne razumeš najbolje. Baterije so tako poceni, da lahko z njimi dejansko nastopaš na borzi. Ne pa samo za regulacijo frekvence, čeprav je tudi to donosno.
elevator ::
Upam, da ti je jasno, da shrambo zagotovi privat kapital. Baterije so zelo donosne. Sploh ne rabiš davkoplačevalskega denarja, noro a?Nekdo, ki ni davkoplačevalec, bo kupil baterije in jih dal na voljo davkoplačevalcem, za to nikomur nič zaračunal, in kljub temu bo zanj to zelo donosna naložba. Res noro!
Je treba skadit precej trave, da vse to postane logično in pije vodo.
Mislim da nisi prav dobro razumel za kaj točno gre. Storitev regulacije frekvence električne mreže je prisotna že od nekdaj in do nedavnega so jo opravljale samo klasične elektrarne. Ko so na ta trg regulacije vstopile baterije, je cena takšne regulacije padla za 90 %. Potrošnik torej zaradi baterij prihrani, saj gre manjši del njegove položnice za elektriko za namen regulacije frekvence električne mreže. Investitor v baterije pa ima še vedno profit, kjub temu da dobi 10x manj za isto storitev ki so jo prej opravljale klasične elektrarne.
Tudi ti ne razumeš najbolje. Baterije so tako poceni, da lahko z njimi dejansko nastopaš na borzi. Ne pa samo za regulacijo frekvence, čeprav je tudi to donosno.
Razumem, razumem zelo dobro, brez skrbi. Razložil sem mu na primeru regulacije frekvence, lahko bi mu pa tudi na podlagi prodaje same energije, oboje dvoje je pač vir prihodkov za velike baterijske sisteme. Da, baterije so tako poceni da lahko z njimi tudi nastopaš na borzi in prodajaš energijo, res je. Večina prihodkov velikih baterijskih sistemov je sicer od storitev regulacije frekvence, precejšen del pa tudi od prodaje energije (po spominu je razmerje 85:15 %).
ps: Graf je sicer za Texas, ampak tud v Evropi je zaenkrat večino prihodka velikih baterijskih sistemov od uslug regulacije frekvence. Se pa ta delež z padcem cen baterij seveda iz leta v leto niža, ter se posledično viša delež prihodka pri prodaji energije).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: elevator ()
elevator ::
Še malo podatkov (svetlo rdeča črta predstavlja prodajo energije, vse ostalo so takšne ali drugačne regulacije):
Tukaj pa je prodaja energije z oranžno barvo:
Tukaj pa je prodaja energije z oranžno barvo:
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: elevator ()
ViperR ::
Ja, v preteklosti. To se drastično hitro spreminja, zato pa pravim, da ti shrambo znotraj dneva zagotovi privat kapital. In jo bo, z jek2 ali brez, ker je tako zelo donosno.
Tvoja slika je sicer iz US, kjer imajo naverjetneje precej drugačen balancing market. Pri nas imamo FCR, aFRR, mFRR.
Pa sem skoraj prepričan, da bo v prihodnej večina baterij trgovala na dayaheadu in ne na balancing marketu, ker bo balancing enostavno preveč konkurenčen.
In recent energy market trends, battery energy storage systems (BESS) have shown higher profitability in day-ahead markets compared to intraday or balancing markets. This is primarily due to the wider price spreads and more predictable market conditions in the day-ahead auctions. The day-ahead market allows for optimal bidding strategies based on expected price fluctuations, offering batteries opportunities for price arbitrage. In contrast, the intraday and balancing markets, while offering flexibility, are more volatile and risk-prone, leading to inconsistent dispatch opportunities.
Recent studies highlight that the day-ahead market offers more stable returns because participants can plan their bids based on forecasts and secure contracts for electricity delivery the next day. Meanwhile, the intraday and balancing markets, which are closer to real-time operations, tend to have higher risks of non-dispatch, making them less predictable and sometimes less profitable overall. For instance, research shows that while intraday trading provides opportunities for fine-tuning bids based on real-time fluctuations, the day-ahead market is often more advantageous for maximizing revenues due to more reliable clearing prices.
These trends are especially pronounced in regions with high renewable energy penetration, where price volatility in balancing and intraday markets can be unpredictable.
Tvoja slika je sicer iz US, kjer imajo naverjetneje precej drugačen balancing market. Pri nas imamo FCR, aFRR, mFRR.
Pa sem skoraj prepričan, da bo v prihodnej večina baterij trgovala na dayaheadu in ne na balancing marketu, ker bo balancing enostavno preveč konkurenčen.
In recent energy market trends, battery energy storage systems (BESS) have shown higher profitability in day-ahead markets compared to intraday or balancing markets. This is primarily due to the wider price spreads and more predictable market conditions in the day-ahead auctions. The day-ahead market allows for optimal bidding strategies based on expected price fluctuations, offering batteries opportunities for price arbitrage. In contrast, the intraday and balancing markets, while offering flexibility, are more volatile and risk-prone, leading to inconsistent dispatch opportunities.
Recent studies highlight that the day-ahead market offers more stable returns because participants can plan their bids based on forecasts and secure contracts for electricity delivery the next day. Meanwhile, the intraday and balancing markets, which are closer to real-time operations, tend to have higher risks of non-dispatch, making them less predictable and sometimes less profitable overall. For instance, research shows that while intraday trading provides opportunities for fine-tuning bids based on real-time fluctuations, the day-ahead market is often more advantageous for maximizing revenues due to more reliable clearing prices.
These trends are especially pronounced in regions with high renewable energy penetration, where price volatility in balancing and intraday markets can be unpredictable.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: ViperR ()
elevator ::
Ja, v preteklosti.
V sedanjosti zaenkrat še. Večino (več kot polovico) prihodka velikih baterijskih sistemov je zaenkrat še regulacija frekvence (balancing market), tako v Ameriki kot v Evropi. Se pa stvar izjemno hitro spreminja, res je.
To se drastično hitro spreminja, zato pa pravim, da ti shrambo znotraj dneva zagotovi privat kapital. In jo bo, z jek2 ali brez, ker je tako zelo donosno. Pa sem skoraj prepričan, da bo v prihodnej večina baterij trgovala na dayaheadu in ne na balancing marketu, ker bo balancing enostavno preveč konkurenčen.
Se strinjam.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: elevator ()
jernejl ::
No, to ne drži.Če hočemo s sončno elektrarno zagotoviti energijo, ki bo na voljo 24 ur na dan, rabimo zraven še shrambo, ki košta preko palca še enkrat toliko kot sama elektrarna.
Levelized cost of electricity @ Wikipedia
Če pa hočemo zagotoviti dovolj energije tudi pozimi, pa moramo vse skupaj še za nekajkratnik predimenzionirati.
Če na ta graf apliciramo omenjeni dve dejstvi, ugotovimo, da bi stabilna oskrba 24 ur na dan in čez celo leto s sončnimi elektrarnami bila znatno dražja od jedrske energije.
Aha, ti si zadevo zastavil kot da bi celo Slovenijo napajal samo s sončnimi elektrarnami? Kot si pravilno ugotovil to ni smiselno, ker bi potrebovali preveč hrambe in nekajkratno predimenzioniranje. Vendar jaz nisem govoril o tem. Jaz sem govoril o ravno pravi mešanici različnih obnovljivih virov energije (sonce, veter, vodna energija, geotermalna energija, bioplin, lesna biomasa ipd). Če imaš pravo mešanico OVE, shrambe skoraj ne potrebuješ (jo potrebuješ izjemno malo), prav tako ničesar ne rabiš predimenzionirat.
Še vedno namreč nimaš rešitve za tisti del energije, ki jo v tvoji mešanici proizvedejo sončne elektrarne. Če hočeš to energijo imeti tudi pozimi, pač rabiš predimenzioniranje sončnih elektrarn. Ali pa nek alternativni vir, ki bo pozimi dajal toliko energije, kot je sončne elektrarne dajejo poleti. Pravzaprav še več, pozimi je poraba električne energije znatno višja kot poleti (minimalna poraba je avgusta, maksimalna pa decembra/januarja, in ta je za okrog 30% višja od avgustovske). Tega pa seveda nimaš.
Pa ne samo to, tudi hidroelektrarne pozimi proizvedejo manj energije kot poleti, če gledam dolgoletno povprečje na eles spletni strani. Recimo januarja, ko je poraba najvišja, je za HE statistično drugi najslabši mesec v letu. Takrat proizvedejo 37% manj kot v maju, ko so na maksimumu.
Tebi res nic ni jasno heh? Nekdo, ki ni davkoplačevalec bo kupil baterijo, s katero bo v sončnem peaku kupil poceni energijo in jo prodal čez par ur, ko bo ta veliko dražja. Tako boš ti, davkoplačevalec, dobil energijo iz sončnih panelov zvečer, po normalni ceni, brez da se drzava zakreditira za 20 miljard. Je to tako težko razumljivo?To je seveda vsakemu otroku jasno. Kot je vsakemu otroku jasno, da bo investitor to storitev zaračunaval tako, da bo na davkoplačevalcih poleg stroška baterij še veliko zraven zaslužil. In tako bomo davkoplačevalci namesto 20 milijard za baterije tem investitorjem pač plačali 40 milijard davkoplačevalskega denarja. Sliši se smiselno.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jernejl ()
elevator ::
Pa tudi ne mores gledati "lanski proizvod" ker je bilo izjemno deževno leto. lahko pa gledaš npr povprečje zadnjih 20 let.
A res, a dej ga no lomit. Izjemno deževno leto my ass. Povprečna proizvodnja zadnje 20 let preračunano na MW inštalirane moči in pomnoženo z inštalirano močjo HE danes je 4748 GWh letno. Lani ko naj bi bilo po tvoje "izjemno deževno" je bila proizvodnja iz hidroelektrarn 4896 GWh. Razlika je 148 GWh, kar je cca 1 % porabe Slovenije. Ena sama 15 MW vetrnica letno ob slovenskih povprečnih vetrnih razmerah proizvede 40 GWh. Razlika je torej še ne 4 vetrnice. Skratka kar nekaj na pamet tumbaš bedarije.
elevator ::
No, to ne drži.
Še vedno namreč nimaš rešitve za tisti del energije, ki jo v tvoji mešanici proizvedejo sončne elektrarne. Če hočeš to energijo imeti tudi pozimi, pač rabiš predimenzioniranje sončnih elektrarn.
Seveda drži, v prejšnjem postu si se obnašal tako kot bile sončne elektrarne edini obnovljivi vir, kar je daleč od resnice. Imam rešitev, ne rabiš predimenziorniranja sončnih elektrarn: preprosto toliko manj kot sončne elektrarne dajejo pozimi nadomestiš z kurjenjem lesnih sekancev v predelanem TEŠ6. Tak teš6 bi prispeval samo 10 % proizvodnje elektrike na letni ravni. Ali pa namesto tega kurjenje zelenega vodika v plinskih elektrarnah, narejenega z viški elektrike sonca in vetra poleti, kot je omenjal že Aleksander Mervar, vodja ELESA in energetske zbornice v enem izmed svojih intervjujev (naslov intervjuja je: Elektrika iz JEK-a 2 zagotovo ne bo poceni).
Ali pa nek alternativni vir, ki bo pozimi dajal toliko energije, kot je sončne elektrarne dajejo poleti.
Si že bližje, rabiš alternativni vir, ne vem sicer kako pozorno bereš, ampak to sam že od nekdaj omenjam. Sicer ne rabiš toliko kot dajejo sončnice poleti, ker poleti se lahko sprijazniš da boš malenkost energije SE vrgel stran, ali še bolje: pretvoril v vodik, ki ga boš nato kuril pozimi.
Tega pa seveda nimaš.
Imaš.
Pa ne samo to, tudi hidroelektrarne pozimi proizvedejo manj energije kot poleti, če gledam dolgoletno povprečje na eles spletni strani. Recimo januarja, ko je poraba najvišja, je za HE statistično drugi najslabši mesec v letu. Takrat proizvedejo 37% manj kot v maju, ko so na maksimumu.
Slaba za sončne elektarna sta samo november in predvsem december. Januarja je proizvodnja sončnih elektrarn že mnogo večja kot decembra. In ravno novembra in decembra je proizvodnja iz hidroelektarn močno nadpovprečna. Glede na podatke statitičnega urada RS tudi januar ni slab. Bom jutri ko bo čas še malo bolj podrobno predstavil podatke, ura je že 1 ponoč.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: elevator ()
elevator ::
In še nekaj pozabljaš. Sonce in veter se odlično dopolnjujeta. Pozimi ko je sonca manj je vetra zato toliko več, poleti ko pa je sonca veliko, je pa vetra zato toliko manj (spodnji graf). To ti še precej zmanjša že tako majhen delež potrebne lesne biomase v letni mešanici obnovljivih virov.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: elevator ()
Lonsarg ::
Saj je zanimivo kako se masovno govori zgolj o SE, v praksi pa Veterne naredijo vec elektrike kot SE v EU. Skratka veterne so glavni del resitve, SE in baterije in sinteticni plin/biomasa so samo dodatek.
In ja, zal je tako da ne glede na to kako je tehnolosko gledano jedrska boljsa resitev, je ekonomsko gledano mix OVE boljsa. Pac ekonomija obsega je naredila svoje, za OVE smo jo dosegli, za jedrske je nismo in je morda nikoli ne bomo. Za doseci ekonomijo obsega pri jedrskih rabis resitev da ti prodajalec jedrske pride in postavi v par mesecih vse modularno, vsi deli proizvedeni vnaprej brez mase lokalnih podizvajalec ki to pacajo 10 let.
Dokler ni ponudnika na trgu ki tako jedrsko dobavi se nima ena boga Slovenija kaj za igrati z miljardami za custom 10-letnim projektom.
In ja, zal je tako da ne glede na to kako je tehnolosko gledano jedrska boljsa resitev, je ekonomsko gledano mix OVE boljsa. Pac ekonomija obsega je naredila svoje, za OVE smo jo dosegli, za jedrske je nismo in je morda nikoli ne bomo. Za doseci ekonomijo obsega pri jedrskih rabis resitev da ti prodajalec jedrske pride in postavi v par mesecih vse modularno, vsi deli proizvedeni vnaprej brez mase lokalnih podizvajalec ki to pacajo 10 let.
Dokler ni ponudnika na trgu ki tako jedrsko dobavi se nima ena boga Slovenija kaj za igrati z miljardami za custom 10-letnim projektom.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
MrStein ::
Tebi res nic ni jasno heh? Nekdo, ki ni davkoplačevalec bo kupil baterijo, s katero bo v sončnem peaku kupil poceni energijo in jo prodal čez par ur, ko bo ta veliko dražja. Tako boš ti, davkoplačevalec, dobil energijo iz sončnih panelov zvečer, po normalni ceni, brez da se drzava zakreditira za 20 miljard. Je to tako težko razumljivo?
Kdo pa bo potem temu privatniku plačal tisto veliko dražjo ceno?
Zakaj bi pustili privatniku* da pospravi v žep te dobičke?
* hja, retorično vprašanje
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
jernejl ::
Precej enostavno je opletat s podatki na nivoju celega leta. Mi pa rabimo sistem, ki nam bo omogočal preživeti tudi zimske mesece. Za poenostavitev bi bilo vsaj higienično, da tisti, ki favorizirajo nestabilne obnovljive vire, predstavijo rešitev, ki bo delovala vsaj na povprečni januar, ko je poraba najvišja. Še bolj idealno bi bilo gledati po tednih ali dnevih in predstaviti rešitev, ki bo delovala na "najslabši" povprečni teden ali dan v letu.
Vemo (glede na dolgoletno povprečje podatkov iz ELES-a):
- najvišja poraba je januarja: 14% višja od celoletnega povprečja in 24% višja od avgusta, ko je poraba najnižja
- hidroelektrarne januarja pridelajo 17% manj od celoletnega povprečja in 37% manj kot maja, ko pridelajo največ
Vemo tudi:
- idealno postavljena sončna elektrarna na lokaciji nekje v LJ januarja pridela 42% manj od celoletnega povprečja in 61% manj kot julija, ko pridela največ
Se pravi rabimo nek vir, ki bo januarja pokril izpad energije iz HE in SE in hkrati pokril še nadpovprečno visoko porabo.
In ko tako rešitev najdemo, to seveda še zdaleč ne pomeni, da bomo samooskrbni, ampak bomo samooskrbni samo na povprečni januar. Če preko palca rečemo, da je polovica januarjev nadpovprečnih, polovica pa podpovprečnih, bomo polovico januarjev še zmeraj odvisni od uvoza. Pa tu še ni upoštevano dejstvo, da tudi vsak dan znotraj meseca ni enak mesečnemu povprečju in da imamo znotraj meseca bolj in manj ugodna zaporedja dni.
Vemo (glede na dolgoletno povprečje podatkov iz ELES-a):
- najvišja poraba je januarja: 14% višja od celoletnega povprečja in 24% višja od avgusta, ko je poraba najnižja
- hidroelektrarne januarja pridelajo 17% manj od celoletnega povprečja in 37% manj kot maja, ko pridelajo največ
Vemo tudi:
- idealno postavljena sončna elektrarna na lokaciji nekje v LJ januarja pridela 42% manj od celoletnega povprečja in 61% manj kot julija, ko pridela največ
Se pravi rabimo nek vir, ki bo januarja pokril izpad energije iz HE in SE in hkrati pokril še nadpovprečno visoko porabo.
In ko tako rešitev najdemo, to seveda še zdaleč ne pomeni, da bomo samooskrbni, ampak bomo samooskrbni samo na povprečni januar. Če preko palca rečemo, da je polovica januarjev nadpovprečnih, polovica pa podpovprečnih, bomo polovico januarjev še zmeraj odvisni od uvoza. Pa tu še ni upoštevano dejstvo, da tudi vsak dan znotraj meseca ni enak mesečnemu povprečju in da imamo znotraj meseca bolj in manj ugodna zaporedja dni.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jernejl ()
sir_mha ::
To opletanje s podatki je iz več vidikov zavajujoče -- je pa tudi čista fikcija.
Slovenija ima 2 načrta prihodnje proizvodnje elektrike:
OVE + JE
OVE + plin
To je to. Še Avstrijci kurijo 8.5% plina, pa mi nikoli ne bomno dosegli njihove trenutne vetrne produkcije (med drugim).
Slovenija ima 2 načrta prihodnje proizvodnje elektrike:
OVE + JE
OVE + plin
To je to. Še Avstrijci kurijo 8.5% plina, pa mi nikoli ne bomno dosegli njihove trenutne vetrne produkcije (med drugim).
Sc0ut ::
Ta elevator je pomoje nek chat gtp bot. Ker drugače si ne predstavljam da bi s takšno frekvenco nekdo kontinuirano toliko teksta napisal.
1231 v3, Z97 A, 16GB ram 1600mhz, 3070 RTX, HX850
starfotr ::
elevator ::
Ta elevator je pomoje nek chat gtp bot. Ker drugače si ne predstavljam da bi s takšno frekvenco nekdo kontinuirano toliko teksta napisal.
Si smešen. Če bi bil bot, bi mogel bit hudičevo dober bot, na takem nivoju pa boti še niso. Ne, nisem noben bot lol.
Precej enostavno je opletat s podatki na nivoju celega leta. Mi pa rabimo sistem, ki nam bo omogočal preživeti tudi zimske mesece.
Sem ti že povedal kako pozimi nadomestiš manjši delež sonca (teš6 kurjen na lesne sekance ali pa bioplin. Lahko tudi zeleni vodik narejen iz viškov sonca in vetra).
Ps: bioplin je lani že produciral skoraj 1 % letne proizvodnje elektrike, že s tem bi si lahko masovno pomagal če bi ga nekam shranjeval in kuril ko bi bila nuja.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: elevator ()
fikus_ ::
Sc0ut, ce bos bral pisanje inzenirja, elevatorja,... boš ugotovil, da je skoraj vse "copy-paste" in še ponavlja se.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
elevator ::
Sc0ut, ce bos bral pisanje inzenirja, elevatorja,... boš ugotovil, da je skoraj vse "copy-paste" in še ponavlja se.
Ni copy paste. Zdele je jernejl spet naflancal post z parimi vprašanji ki so bila že odgovorjena v tej temi. Kaj da mu rečem, "beri za nazaj, to sem že odgovoril" ali naj mu rajš potrpežljivo vse še enkrat razložim?
Mi pa rabimo sistem, ki nam bo omogočal preživeti tudi zimske mesece.
Tak sistem sem že predstavil, beri temo več deset strani za nazaj.
Za poenostavitev bi bilo vsaj higienično, da tisti, ki favorizirajo nestabilne obnovljive vire, predstavijo rešitev, ki bo delovala vsaj na povprečni januar, ko je poraba najvišja
Takšno rešitev smo že predstavili, če ti nisi dovolj pozorno spremljal te teme v zadnje par mesecih je to tvoj problem, ne moj.
Še bolj idealno bi bilo gledati po tednih ali dnevih in predstaviti rešitev, ki bo delovala na "najslabši" povprečni teden ali dan v letu.
Že odgovorjeno v preteklosti.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: elevator ()
elevator ::
Se pravi rabimo nek vir, ki bo januarja pokril izpad energije iz HE in SE in hkrati pokril še nadpovprečno visoko porabo.
Vir sem ti že omenil in to večkrat, če ga ti vztrajno ignoriraš to ni več moj problem.
starfotr ::
Vse za večkratni biznis.
Najprej prodaja dragih panelov. Milijarde.
Nato ugašanje nukleark in seveda podiranje objektov. Milijarde.
Nato prodaja plinskih turbin. Uničenje severnega toka, da jih ne bi uporabili. Milijarde.
Če jih pa že bodo, pa je treba imeti drag plin. Miljarde.
Ponovna raba premoga in s tem odprtje novih dnevnih kopov. Miljarde.
In nato vrnitev nazaj k jedrski energiji ter ponovna gradnja. Miljarde.
Torej vse je biznis.
Najprej prodaja dragih panelov. Milijarde.
Nato ugašanje nukleark in seveda podiranje objektov. Milijarde.
Nato prodaja plinskih turbin. Uničenje severnega toka, da jih ne bi uporabili. Milijarde.
Če jih pa že bodo, pa je treba imeti drag plin. Miljarde.
Ponovna raba premoga in s tem odprtje novih dnevnih kopov. Miljarde.
In nato vrnitev nazaj k jedrski energiji ter ponovna gradnja. Miljarde.
Torej vse je biznis.
elevator ::
Zdele je jernejl spet naflancal post z parimi vprašanji ki so bila že odgovorjena v tej temi. Kaj da mu rečem, "beri za nazaj, to sem že odgovoril" ali naj mu rajš potrpežljivo vse še enkrat razložim?
Raje sem se odločil za drugo možnost, da me ne bo kdo spet obtožil da se ponavljam. Seveda, če pa ignorantski folk 10x eno in isto sprašuje, kar je bilo že neštetokrat pojasnjeno v preteklosti. Pa naj išče kje je to odgovorjeno, briga me.
ViperR ::
No, to ne drži.Če hočemo s sončno elektrarno zagotoviti energijo, ki bo na voljo 24 ur na dan, rabimo zraven še shrambo, ki košta preko palca še enkrat toliko kot sama elektrarna.
Levelized cost of electricity @ Wikipedia
Če pa hočemo zagotoviti dovolj energije tudi pozimi, pa moramo vse skupaj še za nekajkratnik predimenzionirati.
Če na ta graf apliciramo omenjeni dve dejstvi, ugotovimo, da bi stabilna oskrba 24 ur na dan in čez celo leto s sončnimi elektrarnami bila znatno dražja od jedrske energije.
Aha, ti si zadevo zastavil kot da bi celo Slovenijo napajal samo s sončnimi elektrarnami? Kot si pravilno ugotovil to ni smiselno, ker bi potrebovali preveč hrambe in nekajkratno predimenzioniranje. Vendar jaz nisem govoril o tem. Jaz sem govoril o ravno pravi mešanici različnih obnovljivih virov energije (sonce, veter, vodna energija, geotermalna energija, bioplin, lesna biomasa ipd). Če imaš pravo mešanico OVE, shrambe skoraj ne potrebuješ (jo potrebuješ izjemno malo), prav tako ničesar ne rabiš predimenzionirat.
Še vedno namreč nimaš rešitve za tisti del energije, ki jo v tvoji mešanici proizvedejo sončne elektrarne. Če hočeš to energijo imeti tudi pozimi, pač rabiš predimenzioniranje sončnih elektrarn. Ali pa nek alternativni vir, ki bo pozimi dajal toliko energije, kot je sončne elektrarne dajejo poleti. Pravzaprav še več, pozimi je poraba električne energije znatno višja kot poleti (minimalna poraba je avgusta, maksimalna pa decembra/januarja, in ta je za okrog 30% višja od avgustovske). Tega pa seveda nimaš.
Pa ne samo to, tudi hidroelektrarne pozimi proizvedejo manj energije kot poleti, če gledam dolgoletno povprečje na eles spletni strani. Recimo januarja, ko je poraba najvišja, je za HE statistično drugi najslabši mesec v letu. Takrat proizvedejo 37% manj kot v maju, ko so na maksimumu.
Tebi res nic ni jasno heh? Nekdo, ki ni davkoplačevalec bo kupil baterijo, s katero bo v sončnem peaku kupil poceni energijo in jo prodal čez par ur, ko bo ta veliko dražja. Tako boš ti, davkoplačevalec, dobil energijo iz sončnih panelov zvečer, po normalni ceni, brez da se drzava zakreditira za 20 miljard. Je to tako težko razumljivo?To je seveda vsakemu otroku jasno. Kot je vsakemu otroku jasno, da bo investitor to storitev zaračunaval tako, da bo na davkoplačevalcih poleg stroška baterij še veliko zraven zaslužil. In tako bomo davkoplačevalci namesto 20 milijard za baterije tem investitorjem pač plačali 40 milijard davkoplačevalskega denarja. Sliši se smiselno.
No prosim razliži, kje davkoplačevalci izgubimo 40 miljard?
Namreč potekalo bi takole:
-privatnik kupi sončne panele in proda elektriko v sončnem peaku po ceni 20€/MWh. Pri tem nejkaj zasluži.
-drug privatnik kupi baterije, kupi elektriko po 20€ in jo proda v večernem peaku po 100€, zaluži 80€/MWh.
-dobavitelj kupi v sončem peaku po ceni 20€, v večernem po 100€, tebi, pa jo proda po cca 50€/MWh + marža.
Kje v tem ciklu točno pride vmes država s 40miljardami?
Na drugi strani pa bi ti prepovedal privatnikom panele in baterije, ter naročil državi da vrže 20miljard v JEK2, ki bi ti potem prodajala elektriko po 100€+/MWh. Če bi stroški narasli, pa ti še dodatno računali, ali na položnici, ali pri davkih.
ViperR ::
Tebi res nic ni jasno heh? Nekdo, ki ni davkoplačevalec bo kupil baterijo, s katero bo v sončnem peaku kupil poceni energijo in jo prodal čez par ur, ko bo ta veliko dražja. Tako boš ti, davkoplačevalec, dobil energijo iz sončnih panelov zvečer, po normalni ceni, brez da se drzava zakreditira za 20 miljard. Je to tako težko razumljivo?
Kdo pa bo potem temu privatniku plačal tisto veliko dražjo ceno?
Zakaj bi pustili privatniku* da pospravi v žep te dobičke?
* hja, retorično vprašanje
Zato, ker je taka borzna cena v celi EU. Saj elektrika ni nič dražja, samo različne cene so v urnih produktih. Lastnik baterije tako izkoristi arbitražno priložnost in zasluži na razliki v ceni, s tem pa dobavi elektriko v urah, ko je le ta kot dobrina redka in zato tudi dražja. Cene si lahko si jih pogledaš:
EPEX(cel CWE): https://www.epexspot.com/en/market-data...
BSP(slovenija): https://www.bsp-southpool.com/rezultati...
Zakaj tega ne stroi država? Saj to počne, preko podržavljenih energetskih podjetij. Samo ekstremno počasi in z zamudo. Privat kapital jih prehiteva nenormalno. Samo poglej NGEN, koliko hranilnikov ima po vsej evropi. Na drugi strani predsednik uprave GEN energije izplača džavi 200miljonov € dividend z razlago, da oni preprosto nimajo investicij, ki bi bile dovolj dobičkonosne, in ne vedo kam z denarjem. LMAO
Vse za večkratni biznis.
Najprej prodaja dragih panelov. Milijarde.
Nato ugašanje nukleark in seveda podiranje objektov. Milijarde.
Nato prodaja plinskih turbin. Uničenje severnega toka, da jih ne bi uporabili. Milijarde.
Če jih pa že bodo, pa je treba imeti drag plin. Miljarde.
Ponovna raba premoga in s tem odprtje novih dnevnih kopov. Miljarde.
In nato vrnitev nazaj k jedrski energiji ter ponovna gradnja. Miljarde.
Torej vse je biznis.
Gostilniški kompanjon je odpovedal, pa ajde gremo na forum mal?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: ViperR ()
ViperR ::
To opletanje s podatki je iz več vidikov zavajujoče -- je pa tudi čista fikcija.
Slovenija ima 2 načrta prihodnje proizvodnje elektrike:
OVE + JE
OVE + plin
To je to. Še Avstrijci kurijo 8.5% plina, pa mi nikoli ne bomno dosegli njihove trenutne vetrne produkcije (med drugim).
Avstrijci kurijo plin SEDAJ. Kakšen plan pa imajo do 2050? Sicer pa bit 91.5% OVE danes, je res lepa..
29GW instaliranih kapacitet, od tega 4225MW gas in 125MW fossil oil. Ostalo OVE. So lahko za zgled vsem.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: ViperR ()
teslam2 ::
A lahko po slovensko? Nikjer nisem trdil da je hidro potencil 90 % izkoriščen, povedal sem da je 45 % izkoriščen, kar je navedeno tukaj:
https://mvd20.com/LETO2008/R32.pdf
Za tvojo prvotno cifro (-9790 GWh hidroelektrarne) bi morali izkoristiti 90%+ hidropotenciala. Če ti verjameš, da je to realno - OK, v redu :D.
Nalašč bereš izjemno selektivno ali pa si funkcionalno nepismen. Napisal sem: "glede na to da imamo ČHE Avče, v planu ČHE Kozjak, pa še par takih se bo zgradilo." Naveden sestavek se navezuje na izgradnjo do leta 2050. In da do leta 2050 zgradimo ČHE Kozjak in še eno ali dve podobni črpalni elektrarni je več kot dosegljiv cilj, kaj točno ti ni jasno, kaj te mede?
Če bo vsaj ČHE Kozjak bo to že čudež. Lahko gradiš še 26 let (čhe Kozjak je v planu že 20+ let pa cementa še niso začeli mešat), samo povej kje v Sloveniji boš zgradil eno ali dve podobni ali "nekaj" ČHE. Pa kakšna naj bi bla njihova kapaciteta? Lahk si sam po tvoje odgovorim: "Ni problema, bomo pa xx vetrnic postavli, pa sonce bo sijalo, rešeno, vi vsi ste bedaki".
ne bo nebene bistvene razlike (bom dodal pa par procentov vetra ki ga prej sploh upošteval nisem).
Ni bistvene razlike, kje pa, poglej proizvodnjo hidroelektrarn za 2022 in 2023, saj ko ti 2000Gwh zmanjka, to ni noben problem, dodaš malo vetra pa je, bodo to v Razdrtem zbalansirali s tisto vetrnico.
Prvič: govoriš bedarije nekaj na pamet. Drugič: tudi če bi to držalo, bi scenarij 100 % obnovljivih virov energije še vedno deloval.
Super, da si se našel, ker cel ta tvoj scenarij je bedarija nekaj na pamet. Skratka o hidroenergiji nimaš dosti pojma, gledaš grafe, malo prestavljaš številke in prodajaš meglo, produciraš pravljice. Na enak način so Nemci producirali pravljico z ugašanjem jedrskih elektrarn in ukinitvijo prodaje ICE do 2035, realnost jim pa trka na vrata. Čestitam.
elevator ::
https://ibb.co/4RGdz4s
Kaj zdaj motoviliš? Jst sem vzel podatek za 2023 za hitroelektrarne iz spodnje slike uradnega vladnega vira in tega sem nato pomnožil z 2, če bi hidroelektrarne podvojili, podatek na spodnji sliki je 4895 GWh. V tega si se nato ti vtaknil, in trdil da bi mogel manj upoštevat, češ da je bilo lansko leto zelo deležvno, kjub temu da je 20 letno povprečje proizvodnje hidroelektarn na MW moči pomnoženo z današnjo inštalirano močjo hidroelektarn enako 4748 GWh.
Torej lani je bila proizvodnja hidroelekrarn glede na podatke iz spodnjega vira samo 3 % večja, kot je 20 letno povprečje proizvodnje upoštevajoč dvig inštalirane moči. In za teh zanemaljivih 3 % večjo proizvodnjo, kar predstavlja cca 1 % slovenske porabe si se ti vtaknil. Bravo.
Hidroelekrarne 2023: 4895 GWh:
Sicer pa portal www.energetika-portal.si/ ima podatke samo do 2022, tako da me prav zanima od kje si ti dobil ta podatek, ki se ne ujema z uradnim podatkom vladnega vira zgoraj. Fotomontaža?
Slika kjer se vidi da so podatki samo do 2022:
Še link: https://www.energetika-portal.si/statis...
Skratka: 20 letno povprečje proizvodnje upoštevajoč dvig inštalirane moči je 4748 MW. Jaz sem za relevanten podatek za proizvodnjo hidroelekrarn vzel podatek relevantnega vladnega vira, ki pravi da je bila proizvodnja iz hidroelekrarn lani 4895 GWh, kar je zelo blizu 20 letnega povprečja. Nato ti uletiš z nekim svojim podatkom za proizvodnjo hidroelekrarn (5260 GWh), ki bog ve kje si ga dobil, zgornji portal energetika podatka za 2023 sploh nima (verjetno fotomontaža). Ampak ti si se vtaknil v to mojo številko, torej vtaknil si se v številko 4895 GWh in trdil da je previsoka, kjub temu da je skoraj identična kot 20 letno povprečje, nisi se vtaknil v to svojo številko ki pravi da je 5260 GWh. Če bi vzel to tvojo številko bi repenčil še bolj. Repenčil pa si se za prazen nič.
ps: Sicer pa tudi ta tvoja številka (torej 5260 GWh) je od 20 letnega povprečja večja samo za 3 % porabe slovenske elektrike. Ampak kot pravim, ti si se dobesedno vtaknil v številko uradnega vladnega vira za proizvodnjo HE za leto 2023, ki je skoraj identična kot 20 letno povprečje in trdil da je previsoka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: elevator ()
elevator ::
Za tvojo prvotno cifro (-9790 GWh hidroelektrarne) bi morali izkoristiti 90%+ hidropotenciala. Če ti verjameš, da je to realno - OK, v redu :D.
Je realno tudi to. Vendar sem nato v drugi verziji upošteval samo 50 % povečanje proizvodnje hidroelektrarn. Glede na to da danes izkoriščamo 45 % hidro potenciala, sem potemtakem naknadno upošteval da izkoristimo 45 x 1,5 = manj kot 68 % celotnega hidro potenciala, kar je več kot dosegljiv cilj!
Če bo vsaj ČHE Kozjak bo to že čudež. Lahko gradiš še 26 let (čhe Kozjak je v planu že 20+ let pa cementa še niso začeli mešat), samo povej kje v Sloveniji boš zgradil eno ali dve podobni ali "nekaj" ČHE. Pa kakšna naj bi bla njihova kapaciteta? Lahk si sam po tvoje odgovorim: "Ni problema, bomo pa xx vetrnic postavli, pa sonce bo sijalo, rešeno, vi vsi ste bedaki".
Torej ti trdiš da do 2050 ni možno zgradit še eno ali 2 črpalni elektrarni?! Si resen al se delaš budalo iz sebe?
Ni bistvene razlike, kje pa, poglej proizvodnjo hidroelektrarn za 2022 in 2023, saj ko ti 2000Gwh zmanjka, to ni noben problem, dodaš malo vetra pa je, bodo to v Razdrtem zbalansirali s tisto vetrnico.
Še enkrat: podatek ki sem ga upošteval za izračun je bil 4896 GWh. 20 letno povprečje proizvodnje upoštevajo dvig inštalirane moči je bil 4748 GWh, torej skoraj identično. Ti si pa v luft skakal in vpil kako sem preveč upošteval. Očitno je da pojma nimaš, poleg tega si še funkcionalno nepismen.
elevator ::
Super, da si se našel, ker cel ta tvoj scenarij je bedarija nekaj na pamet. Skratka o hidroenergiji nimaš dosti pojma, gledaš grafe, malo prestavljaš številke in prodajaš meglo, produciraš pravljice. Na enak način so Nemci producirali pravljico z ugašanjem jedrskih elektrarn in ukinitvijo prodaje ICE do 2035, realnost jim pa trka na vrata. Čestitam.
Bedarija in megla je samo v tvoji buči. Nasprotno, ti pojma nimaš. Ne, ni nekaj na pamet, kakšno megla, kakšne pravljice, marsikatera Evropska država ga že danes živi v praksi (recimo Avstrija že 91,5 % vse elektrike dobi iz obnovljivih virov. V praksi! Boš tudi to zanikal? Je zemlja ravna po tvoje?
Razloži mi, če je jedrska tako super opcija, zakaj bo samo peščica od 27 evropskih držav gradila nove jedrske reaktorje? Vsi so neumni, samo ti ne, ane. V realnosti pa slama v buči. Očitno je da prodajaš svoje jedrske pravljice, kjer so vsi srečno živeli do konca svojih dni, žal je tu kruta realnost kjer so dali 60 milijard evrov (več kot 40 večji znesek od preplačanega teš6), posledično je bilo zdravstvo, šolstvo, cestna in vse ostale državne storitve in infrastruktura še desetletja po tem na psu, za nagrado pa so plačevali še 3x večje položnice in životarili do konca svojih dni. In tam jih je spravila jedrska pravljica, ki jo ti zagovarjaš. Bravo.
To je zate pravljica?! Samo če maš slamo v glavi ja.
Zgodovina sprememb…
- predlagalo izbris: teslam2 ()
elevator ::
Če bi verjeli takšnim kot si ti bi bila cela Avstrija v temi, ko sonce ne bi svetilo, polovica časa pa bi bili brez elektrike. Realnost pa je popolnoma nasprotna vašim zblojenim teorijam. V realnosti vse zadeve štimajo.
Zgodovina sprememb…
- predlagalo izbris: teslam2 ()
Lejga ::
Slovenija ni Avstrija. Pri nas lahko vsak vaški posebnež ustanovi civilno iniciativo, ki bo blokirala izgradnjo veternice. Pri gradnji HE Mokrice se zapleta, ker jim nagaja Društvo za proučevanje rib.
Skratka, kot država smo v totalnem zosu. Denarja za nuklearko nimamo, kar se pa tiče alternative, se pa sami streljamo v koleno.
Ker Slovenija ni Avstrija, ima Avstrija najdražji muzej na svetu.
https://de.wikipedia.org/wiki/Kernkraft...
In prosim, če nikoli nisi delal z avstrijci "das ist eine mentale Herausforderung", jih prosim ne vpletaj v diskusijo, ker nimaš pojma.
elevator ::
Ni bistvene razlike, kje pa, poglej proizvodnjo hidroelektrarn za 2022 in 2023, saj ko ti 2000Gwh zmanjka, to ni noben problem, dodaš malo vetra pa je, bodo to v Razdrtem zbalansirali s tisto vetrnico.
2022 je bilo rekordno sušno leto, posledično je bila nižja tudi proizvodnja hidroelektrarn. 2023 je bilo precej blizu 20 letnega povprečja 4748 GWh (povprečje računano glede na GWh na GW moči). Na to izjemno sušno leto je bila proizvodnja HE 3353 GWh. 4748-3353 = 1395 GWh, ne 2000. In če toliko zmanjka, to pač nadomestiš z kurjenjem lesnih sekancev v predelanem TEŠ6.
elevator ::
Slovenija ni Avstrija. Pri nas lahko vsak vaški posebnež ustanovi civilno iniciativo, ki bo blokirala izgradnjo veternice. Pri gradnji HE Mokrice se zapleta, ker jim nagaja Društvo za proučevanje rib.
Skratka, kot država smo v totalnem zosu. Denarja za nuklearko nimamo, kar se pa tiče alternative, se pa sami streljamo v koleno.
Ker Slovenija ni Avstrija, ima Avstrija najdražji muzej na svetu.
https://de.wikipedia.org/wiki/Kernkraft...
In prosim, če nikoli nisi delal z avstrijci "das ist eine mentale Herausforderung", jih prosim ne vpletaj v diskusijo, ker nimaš pojma.
Nekdo od naju nima pojma in kristalno jasno je da to nisem jaz;) Dejstvo da Avstrici niso zagnali svoje jedrske elektarne, ker so se tako pač odločili na referendumu, prav nič ne izniči dejstva da trenutno že 91,5 % vse elektrike pridobijo iz obnovljivih virov. In Avstrija je daleč od edinega primera, pri vseh državah se delež obnovljivih virov naglo viša iz leta v leto, kar nekaj evropskih držav pa ima že danes deleže nad 85 % (Irska 100%, Norveška 98.9%, Danska 83.4%, Albanija 88.4% ipd).
Tarča o jek2:
https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/17507...
Spet nas bodo nategnili tako kot za teš6, le da nas bo to bolelo 40x bolj, kajti končna cena upoštevajoč vse bo enaka 40tim tešom..Lahko kdo od jek2 navijačev pogleda oddajo Tarča zgoraj na linku in čiste vesti trdi da je vse v redu?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: elevator ()
jernejl ::
Ni copy paste. Zdele je jernejl spet naflancal post z parimi vprašanji ki so bila že odgovorjena v tej temi. Kaj da mu rečem, "beri za nazaj, to sem že odgovoril" ali naj mu rajš potrpežljivo vse še enkrat razložim?Ravno nasprotno - moja dejstva so tehtno postavljena, ustrezne rešitve z obnovljivimi viri pa seveda nisi sposoben podati.
Če se samo na hitro pomudimo ob tvoji "rešitvi" malo višje na tej strani, gre za tipično zavajanje, saj operira s številkami na ravni celega leta:
Torej:
-7122 GWh hidroelektrarne
-6892 GWh sončne elektrarne
-1969 GWh TEŠ6 kurjen na lesno biomaso
-1863 GWh geotermalne elektrarne
-1846 GWh veter (samo 47 vetrnic moči 15 MW)
Skupaj: 19.692 GWh.
Če bomo mi po nekih projekcijah rabili 19000 GWh energije na leto, to pomeni, da bomo januarja rabili 1800 GWh.
- tvojih 7122 GWh iz HE bi januarja pomenilo 490 GWh (seveda pod pogojem, da skoraj podvojimo število hidroelektrarn - veliko sreče pri takem podvigu)
- tvojih 6892 GWh iz SE bi januarja pomenilo 333 GWh
- iz trenutnih kapacitet TE lahko mesečno dobimo kakih 350 GWh
Torej do 1800 GWh manjka še 600 GWh.
Vetrnica na Razdrtem daje januarja okrog 170 kWh. Koliko takih vetrnic bi bilo potrebnih za pokritje 600 GWh primanjkljaja, raje sploh ne bom računal :)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jernejl ()
teslam2 ::
Sej tud o drugih stvareh nima pojma :D Fotomontaža? Podatki so iz statističnega urada:
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/...
tule dobiš podatke podatke, proizvodnja elektrike iz hidroelektrarn - na pragu. Če ne ves kaj pomeni na pragu, pejt še mal preračunavat.
Kaj obračaš besede, Kozjak je desetletja star projekt pa še vsaj 10 let je ne bo. Ti pa povej kje boš gradil še eno al dve ali nekaj ČHE, kar ti planiraš v svojem scenariju. Če trdiš, da je možno to postavit, potem povej osnovne podatke, kje se bo gradilo, kakšen je projekt, kolk MW bo instalirane moci in za koliko MWh bo imela vode v hranilniku. Mogoče jih bomo zgradili na tvojmu balkonu?
Najprej mi pokaži kje zagovarjam izgradnjo JEK 2. Aja ne moreš, ker si si to enostavno izmislil oz. "preračunal", tako ko vse ostalo, čestitam.
Drugo, Avstrija ni Slovenija. To bi te morali v osnovni šoli naučit. Avstrija ima bistveno boljše pogoje za hidroenergijo in bistveno višje finančno zaledje, zato tam prevladujejo HE. Zakaj nas ne primerjaš z Islandijo? Bomo na gejzirje namontirali turbine... oh wait...
Tele številke ne predstavljajo samozadostnosti. Samozadostnost pomeni, da v kateremkoli trenutku proizvajaš več ali enako elektrike, kot je porabiš. Zdaj pa lahko greš na novo preračunavat svoje %.
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/...
tule dobiš podatke podatke, proizvodnja elektrike iz hidroelektrarn - na pragu. Če ne ves kaj pomeni na pragu, pejt še mal preračunavat.
Torej ti trdiš da do 2050 ni možno zgradit še eno ali 2 črpalni elektrarni?! Si resen al se delaš budalo iz sebe?
Kaj obračaš besede, Kozjak je desetletja star projekt pa še vsaj 10 let je ne bo. Ti pa povej kje boš gradil še eno al dve ali nekaj ČHE, kar ti planiraš v svojem scenariju. Če trdiš, da je možno to postavit, potem povej osnovne podatke, kje se bo gradilo, kakšen je projekt, kolk MW bo instalirane moci in za koliko MWh bo imela vode v hranilniku. Mogoče jih bomo zgradili na tvojmu balkonu?
Bedarija in megla je samo v tvoji buči. Nasprotno, ti pojma nimaš. Ne, ni nekaj na pamet, kakšno megla, kakšne pravljice, marsikatera Evropska država ga že danes živi v praksi (recimo Avstrija že 91,5 % vse elektrike dobi iz obnovljivih virov. V praksi! Boš tudi to zanikal? Je zemlja ravna po tvoje?
Razloži mi, če je jedrska tako super opcija, zakaj bo samo peščica od 27 evropskih držav gradila nove jedrske reaktorje? Vsi so neumni, samo ti ne, ane. V realnosti pa slama v buči. Očitno je da prodajaš svoje jedrske pravljice, kjer so vsi srečno živeli do konca svojih dni, žal je tu kruta realnost kjer so dali 60 milijard evrov (več kot 40 večji znesek od preplačanega teš6), posledično je bilo zdravstvo, šolstvo, cestna in vse ostale državne storitve in infrastruktura še desetletja po tem na psu, za nagrado pa so plačevali še 3x večje položnice in životarili do konca svojih dni. In tam jih je spravila jedrska pravljica, ki jo ti zagovarjaš. Bravo. ;((
Najprej mi pokaži kje zagovarjam izgradnjo JEK 2. Aja ne moreš, ker si si to enostavno izmislil oz. "preračunal", tako ko vse ostalo, čestitam.
Drugo, Avstrija ni Slovenija. To bi te morali v osnovni šoli naučit. Avstrija ima bistveno boljše pogoje za hidroenergijo in bistveno višje finančno zaledje, zato tam prevladujejo HE. Zakaj nas ne primerjaš z Islandijo? Bomo na gejzirje namontirali turbine... oh wait...
Lahko gledam še za nazaj (za 2023 in 2024 še ni podatkov vnešenih):
2020:
Poraba: 13.047 GWh
Proizvodnja: 16.289 GWh
"125 %" samozadostnost
2019:
Poraba: 13.776 GWh
Proizvodnja: 15.224 GWh
"110 %" samozadostnost
2018:
Poraba: 13.808 GWh
Proizvodnja: 15.443 GWh
2017:
Poraba: 13.623 GWh
Proizvodnja: 15.398 GWh
2016:
Poraba: 13.121 GWh
Proizvodnja: 15546 GWh
2015:
Poraba: 12.895 GWh
Proizvodnja: 14.187 GWh
Tele številke ne predstavljajo samozadostnosti. Samozadostnost pomeni, da v kateremkoli trenutku proizvajaš več ali enako elektrike, kot je porabiš. Zdaj pa lahko greš na novo preračunavat svoje %.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: teslam2 ()
teslam2 ::
teslam2 ::
Če bi se rad informiral glede samozadostnosti imaš tukajle nekaj dokumentov za prebrat:
https://www.energetika-portal.si/dokume...
Citiram:
Žal je ocenjen delež obnovljivih virov energije v končni bruto rabi energije za leto 2022 le 23 %, kar je 2,4
odstotne točke manj, kot je cilj za leto 2022. V sončnih
elektrarnah je bilo sicer kar za 49 % več proizvedene
električne energije kot v letu 2021, a slaba hidrologija predvsem lani jeseni nas je opomnila na volatilnost
oziroma odvisnost obnovljivih virov energije od vremenskih razmer. Proizvedli smo za 5,8 odstotnih točk
manj električne energije iz obnovljivih virov, zaradi začasne zaustavitve TEŠ 6 je bila nižja tudi proizvodnja
iz fosilnih goriv in v letu 2022 smo zabeležili najnižjo
proizvodnjo električne energije v zadnjih petih letih in
tudi najnižjo samozadostnost, saj smo več kot 30 %
električne energije za potrebe domače porabe uvozili.
Poročilo 2020, stran 25:
https://ibb.co/QvjYgd2
izvoli svojo izracunano "125%" samozadostnost.
Tvoji posti so komedija.
https://www.energetika-portal.si/dokume...
Citiram:
Žal je ocenjen delež obnovljivih virov energije v končni bruto rabi energije za leto 2022 le 23 %, kar je 2,4
odstotne točke manj, kot je cilj za leto 2022. V sončnih
elektrarnah je bilo sicer kar za 49 % več proizvedene
električne energije kot v letu 2021, a slaba hidrologija predvsem lani jeseni nas je opomnila na volatilnost
oziroma odvisnost obnovljivih virov energije od vremenskih razmer. Proizvedli smo za 5,8 odstotnih točk
manj električne energije iz obnovljivih virov, zaradi začasne zaustavitve TEŠ 6 je bila nižja tudi proizvodnja
iz fosilnih goriv in v letu 2022 smo zabeležili najnižjo
proizvodnjo električne energije v zadnjih petih letih in
tudi najnižjo samozadostnost, saj smo več kot 30 %
električne energije za potrebe domače porabe uvozili.
Poročilo 2020, stran 25:
https://ibb.co/QvjYgd2
izvoli svojo izracunano "125%" samozadostnost.
Tvoji posti so komedija.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: teslam2 ()
jernejl ::
Vetrnica na Razdrtem daje januarja okrog 170 kWh. Koliko takih vetrnic bi bilo potrebnih za pokritje 600 GWh primanjkljaja, raje sploh ne bom računal :)Tule moram popravit zatipk: vetrnica na Razdrtem daje v januarju okrog 170 MWh. Za 600 GWh bi torej rabili 3500 takih vetrnic na območjih s takim vetrnim potencialom. Potem bi bili v povprečnem januarju samozadostni s HE+SE+TE+VE.
ViperR ::
Seveda, če je pa 100 let stara 0.1MW vetrica. Sedaj se onshore gradi dost večje, tam 3MW.
In se enkrat, vetrnice gradi privat kapital + s PPA pogodbo jo upravlja domače podjetje.
In se enkrat, vetrnice gradi privat kapital + s PPA pogodbo jo upravlja domače podjetje.