JEK 2

hendriks je 11. okt 2024 ob 14:44 izjavil:

Torej kaj predlagate? 2 dodatna TEŠ6? Kupovanje na trgu? Sam ne mi s sončnimi prosim...

Predlagam mešanico obnovljivih virov po zgledu naše sosede Avstrije, oziroma nekaj temu podobnega.

Še statistka za prejšnja leta:
https://lowcarbonpower.org/region/Austr...

Glede na to da imamo v Sloveniji takšno mešanico kot je spodaj na tortnem diagramu, nismo več tako daleč od Avstrije, malo dogradimo hidroelektrarne (trenutno je glede na znanstvene študije izkoriščenih samo 45 % hidro potenciala v Sloveniji), postavimo še malo solarnih panelov (kar jih tako ali tako bomo, ker delež se naglo viša iz leta v leto), TEŠ6 pa lahko eventuelno predelamo na lesne sekance in ga imamo za rezervo.


Vir:
Izjemna rast kapacitet postavljenih sončnih elektrarn v letu 2023
https://www.gov.si/novice/2024-01-17-iz...

Sam ne mi s sončnimi prosim

Sončne in veterne elektrarne so odlične da lahko šparaš vodo za jezovi hidroelektrarn in jo nato spustiš naprej ko je večerna špica odjema elektrike. Lahko bi imeli 60 % vodne energije, 20 % sonca, 5 % vetra, 5 % geotermalne energije (potencila je nekje v rangu 100x toliko), ter 10 % lesne biomase (lesni sekanci kurjeni v predelanem teš6). Ali pa 60 % vodne energije, 30 % sonca in 10 % lesne biomase. Skratka nekaj v tej smeri.

Dogradimo torej malo sonca, malo hidroelektrarn in fino bi bilo še malo vetra (potenciala je še ogromno), kajti sonce in veter se odlično dopolnjujeta. Pozimi ko je sonca manj je vetra zato toliko več, poleti ko pa je sonca veliko, je pa vetra zato toliko manj (spodnji graf). Pa še teš6 predelamo na lesne sekance za drobiž v primerjavi z nuklearko (ranga 2000 krat manjši znesek) in ga imamo za rezervo pa smo kompletni.

V Sloveniji ni dobrih lokacij za VE.

Ni stalnega vetra, kadar pa je, je pa premočan. Beri jugo in burja ter včasih tramontana...

Tudi na Hrvaškem vetrnice večinoma stojijo.

elevator je 11. okt 2024 ob 15:45 izjavil:

Dogradimo torej malo sonca, malo hidroelektrarn in fino bi bilo še malo vetra (potenciala je še ogromno), kajti sonce in veter se odlično dopolnjujeta. Pozimi ko je sonca manj je vetra zato toliko več, poleti ko pa je sonca veliko, je pa vetra zato toliko manj (spodnji graf). Pa še teš6 predelamo na lesne sekance za drobiž v primerjavi z nuklearko (ranga 2000 krat manjši znesek) in ga imamo za rezervo pa smo kompletni.

A boš ponoči svetil z lučko na SE?

"potencial" je brez veze. Stejejo najbolj konkurencne lokacije. Povej kje tocno v Sloveniji imamo konkurencne lokacije?

bm1973 je 11. okt 2024 ob 15:50 izjavil:

V Sloveniji ni dobrih lokacij za VE.

Ni stalnega vetra, kadar pa je, je pa premočan. Beri jugo in burja ter včasih tramontana...

Tudi na Hrvaškem vetrnice večinoma stojijo.

elevator je 11. okt 2024 ob 15:45 izjavil:

Dogradimo torej malo sonca, malo hidroelektrarn in fino bi bilo še malo vetra (potenciala je še ogromno), kajti sonce in veter se odlično dopolnjujeta. Pozimi ko je sonca manj je vetra zato toliko več, poleti ko pa je sonca veliko, je pa vetra zato toliko manj (spodnji graf). Pa še teš6 predelamo na lesne sekance za drobiž v primerjavi z nuklearko (ranga 2000 krat manjši znesek) in ga imamo za rezervo pa smo kompletni.

A boš ponoči svetil z lučko na SE?

Spodaj imaš na sliki primerne lokacije za postavitev vetrnih elektrarn v Sloveniji, potenciala je precej.

Tudi na Hrvaškem vetrnice večinoma stojijo.

Ne drži. Capacity faktor hrvaških vetrnih elektrarn je povsem na ravni povprečja EU.

kow je 11. okt 2024 ob 15:55 izjavil:

"potencial" je brez veze. Stejejo najbolj konkurencne lokacije. Povej kje tocno v Sloveniji imamo konkurencne lokacije?

Zgoraj sem objavil sliko lokacij. Ekonomsko izkoristljiv potencial ni brez veze, ampak ti pove točno to: kje se vetrne elektrarne splača postavit.

A boš ponoči svetil z lučko na SE?

A si resno tako blesav al se samo delaš, a lahko vprašaš še kaj bolj neumnega? Daj najprej poglej graf porabe elektrike čez dan in ponoči in mogoče se ti bo potem le posvetilo, da je ponoči poraba toliko manjša da to ni nobene težave (ponoči delajo pač druge elektrarne). Glej in se čudi, poraba ni konstantna:
https://www.eles.si/prevzem-in-proizvod...

Odpri aplikacijo za veter po evropi in poglej kje in kdaj piha. V Sloveniji imamo eno samo vetrno revscino.

Čisto tako za predstavo: ena sama 15 MW vetrna elektrarna pridela ob slovenskem capacity faktorju (0,3) kar 39.420 MWh letno (skoraj 40 GWh). Slovenska letna poraba (pazi poraba, ne proizvodnja) je nekje okrog 13.500 GWh letno, torej da bi teoretično popolnoma vso elektriko v Sloveniji proizvedli samo z vetrom bi rabili 332 takšnih vetrnic. Da pa jo proizvedemo 5 %, pa rabimo 16 takšnih vetrnic. In ja, primernega prostora da postavimo 16 vetrnic imamo, tudi 20x toliko glede primernih lokacij ne bi bila nobena težava.


ps: fino bi bilo da bi postavili še kaj vetrnih elektrarn, nujno za to da zadeva deluje pa ni (bo poč pozimi par procentov bolj deloval teš6 kurjen na les, letni razpored virov bi bil potemtakem brez vetra 60 % HE, 30 % SE, 10 % lesna biomasa). Lahko po postavimo še kakšno geotermalno elektrarno in zato ustrezno manj sonca, vse naše sosednje države jo že imajo (cena elektrike iz nje cca 4x manjša kot iz nove nuklearke), vendar tudi to ni nujno da zadeva špila (zgornji miks je brez vetra in brez geotermalnih).

Članek:
https://www.delo.si/novice/slovenija/ge...

To smo ze imeli:

https://slo-tech.com/forum/t591779/p821...

Unilseptij je 11. okt 2024 ob 16:35 izjavil:

To smo ze imeli:

https://slo-tech.com/forum/t591779/p821...

Seveda si fejlal na polno, če si mu pa dal in napačne predpostavke in napačne podatke. Zakaj bi se nujno poraba elektrike povečala za 50 %? Na fakulteti za elektrotehniko so z računi dokazali da lahko slovenija vso elektriko proizvede samo z obnovljivimi viri, prav tako ne predvidevajo 50 % povišanja porabe, glej spodnji graf.

To sem že računal, pa ne samo jaz, tudi marsikdo drug, zadevo se da brez večjih težav zapolnit samo z obnovljivimi viri, sploh pa glede na to da je življenjska doba Krške nuklearke 80 let, bi lahko stara nuklearka v Krškem delovala še vse do leta 2061. Pa tudi če jo bodo prej ugasnili, se še vedno da brez večjih težav zadevo zapolnit z obnovljivimi viri. Bom pripravil izračun.

Eno neumno vprašanje: če zdaj kupujemo (oz dobim položnico) elektriko po cenah na EU trgih (in delajo elektrarne divje dobičke), in bomo kasneje kupovali elektriko po cenah na EU trgih, kaj je potem sploh smisel take investicije?

Potencial so mogoče še črpalne hidroelektrarne. Ala avče...

miro2x je 11. okt 2024 ob 18:08 izjavil:

Mi smo pred dvema letoma ob vsaj 80% samozadostnosti doživeli cenovni šok, da je morala posredovati država s cenovno kapico. Torej, če bomo z JEK2 samozadostni, se nam cenovni šok ne more več zgoditi? Ali bomo elektriko iz JEK2 prodali tujcem in v primeru krize spet uvažali po norih cenah nazaj?
Če gre elektrika najprej na borzo in potem nazaj, pomeni, da bomo elektrarno zgradili za tujce ne za nas. Edino dolgovi pa bodo pri nas.

Cene so bile po celi EU enake. Tudi, če bi mi elektriko izvažali, bi jo po isti ceni kot smo jo kupovali. Jek2 tuki ne bi spremenil popolnoma nič.

Bom zadevo še bolj podrobno razdelal:

Trenutna poraba: 13.128 GWh
Poraba čez leta 2050 (povečanje za 50 %, po vsej verjetnosti ne bo tolikšno, ampak dajmo sledit tej tvoji predpostavki): 19.692 GWh

-Trenutno se izkorišča 45 % hidro potenciala, hidroelektrarne so lani proizvedle 4896 GWh. Če jih podvojimo, potem to pomeni 9790 GWh.

-Sončnih elektrarn imamo do leta 2050 brez težav 35 % (glede na projekcije bomo ta procent leta 2050 močno presegli), glede na to da imamo ČHE Avče, v planu ČHE Kozjak, pa še par takih se bo zgradilo. 0,35 x 19.692 GWh = 6892 GWh

-TEŠ6 kurjen na lesne sekance bi proizvedel 10 % letne porabe, torej: 1969 GWh.

-Nato pa vse kar rabimo je bogih 120 MW geotermalnih elektrarn ali pa samo 26 vetrnic moči 15 MW, ki bi nam skupaj proizvedle še 1041 GWh (torej ali geotermalne ali vetrnice, če damo oboje bo "že preveč).

Torej:
-9790 GWh hidroelektrarne
-6892 GWh sončne elektrarne
-1969 GWh TEŠ6 kurjen na lesno biomaso
-1041 GWh geotermalne elektrarne
Skupaj: 19.692 GWh.

Končni deleži bi tako leta 2050 bili:
-50 % vodne elektrarne
-35 % sončne elektrarne
-10 % teš6 kurjen na lesne sekance
-5 % geotermalne elektrarne

Vetra zgoraj sploh vključil nisem, pa bi ga lahko. Potem se lahko pa igramo z številkami pa malo odvzamemo hidroelektrarnam in sončni energiji, pa zato dodamo še veter ali povečamo delež geotermalnih in tako dalje. Skratka do leta 2050 se da brez težav zapolniti vrzel teša in naše polovice NEKa samo z obnovljivimi viri. Ampak glede na to da ima NEK življenjsko dobo 80 let, lahko obratuje do leta 2061 (kar pomeni 2600 GWh na leto več).

Pardon: povpravek (ne da se več editat, zamudil za nekaj sekund):
Za 7,5 % proizvodnje iz vetra bi rabili 37 vetrnic moči 15 MW (povprečen capacity faktor za Slovenijo že upoševan).

7,5 % proizvodnje znese: 0,07 x 19.692 GWh (upoštevano 50 % povišanje porabe elektrike) = 1476 GWh.

Ena 15 MW vetrnica pri capacity faktorju letno proizvede: 0,3 x 15 MW x 24ur x 365 dni = 39420 MWh = cca 40 GWh.

1476 GWh / 40 GWh = 36,9 vetrnice = cca 37 vetrnic.

Skratka noben problem zafilat izpad teša in neka (ki bi lahko glede na 80 letno življenjsko dobo obratoval do 2061), ampak sem upošteval da ga bomo že prej ugasnili in njegove proizvodnje sploh nisem upošteval.

Ne, tega ne rabimo, kdo te je to nasral da to rabimo? Si res želiš 3x večjih položnic za elektriko zaradi novih nukleark? Mislim da si to nihče ne želi, razen tisti ki jim bodo z mize padle drobtinice Westinghousa (beri: podkupnine). Prihodnost in stabilnost lahko zagotovimo tudi z 100 % obnovljivimi viri, kar potrjujejo vsi izračuni, tudi nedavna študija Fakultete za elektrotehniko v okviru evropskih projektov GEXIT in REPowerEU.

Andrej Gubina je profesor na fakulteti za elektrotehniko, vodja te znanstvene študije, ki je dokazala da bi lahko slovenija vso elektriko pridobila samo iz obnovljivih virov.

Na vprašanje, kako odgovarja na pogosto izražene dvome, da je povečevanje OVE preveč tvegano za ohranjanje stabilnosti elektroenergetskega sistema, Andrej Gubina odgovarja: "To je izvedljivo, sistem bo ostal stabilen." Potrebovali pa bomo več sistemskih storitev in rezerv, da bi v omrežju lahko ohranjali frekvenco in napetost. "Nam, inženirjem, se intuitivno zastavlja vprašanje, kako bosta lahko fotovoltaika ali vetrna elektrarna nudili rezervo moči za regulacijo frekvence. A odgovor na to vprašanje že poznamo. Pokazalo se je, da sončne in vetrne elektrarne to zmorejo."

Vetrne elektrarne lahko zagotavljajo hitro rezervo (ang. FFR, Fast Frequency Reserve), ki se aktivira v eni sekundi in podobno stabilizira sistem kot inercija rotirajočih sinhronskih generatorjev termo- in hidroelektrarn. Še hitrejši je lahko odziv sončnih elektrarn kot tudi baterijskih hranilnikov, ki so na omrežje priključeni s pomočjo novih pretvornikov z nastavljivo frekvenco (ang. Grid Forming Inverters), ki se na motnje v frekvenci odzovejo v nekaj milisekundah, prav kot sinhronski generatorji, pojasni Gubina. "Predvsem pa je pomembno boljše napovedovanje tako vetra kot tudi sončnega obsevanja na mikrolokacijah. To zmorejo sodobni vse zmogljivejši sistemi napovedovanja, ki uporabljajo tudi umetno inteligenco."

Baja je 11. okt 2024 ob 19:33 izjavil:

saj z OVE je vse ok, samo po moje na dolgi rok rabimo neki base load stabilne proizvodnje. en vulkanček v indoneziji pa mas tole

Year Without a Summer @ Wikipedia

Ne rabimo base loada, to je zastarel koncept. To je pojav ki se zgodi "vsakih 1000 let" ali še manj, ne pa nekaj kar bi se redno dogajalo (kar je med vrsticami razbrati iz tvoje fraze "en vulkanček"). In tudi če bi ta dogodek iz leta 1816 res še enkrat zgodil, bi pač takrat namesto tistega deleža sonca kurili lesno biomaso.

miro2x je 11. okt 2024 ob 18:08 izjavil:

Mi smo pred dvema letoma ob vsaj 80% samozadostnosti doživeli cenovni šok, da je morala posredovati država s cenovno kapico. Torej, če bomo z JEK2 samozadostni, se nam cenovni šok ne more več zgoditi? Ali bomo elektriko iz JEK2 prodali tujcem in v primeru krize spet uvažali po norih cenah nazaj?
Če gre elektrika najprej na borzo in potem nazaj, pomeni, da bomo elektrarno zgradili za tujce ne za nas. Edino dolgovi pa bodo pri nas.

Leto 2022 misliš? Kakšna 80 % samozadostnost? Takrat smo proizvedli več kot smo porabili 13.128 GWh, proizvedli pa izjemoma samo 12.868 GWh, kar daje 98 % samozadostnost.
Podatki so iz tukaj:
https://www.energetika-portal.si/statis...

Leto prej, torej 2021 je bila poraba 13.550 GWh, proizvodnja pa 15.049 GWh (torej smo proizvedli precej več kot pa porabili).

Ti si plačan od greenpisa da ves čas objavljaš?

Ne vem, če je že kdo omenil, ampak meni se zdi dobra ideja, da pogojujemo razpravo o JEK2 s tem, da v zapor najprej strpajo vse glavne akterje iz zgodbe TEŠ 6 (vključno s politiki, ki so sokrivi) in dodatno spremenijo zakonodajo, ki bi omogočala efektivnejše preganjanje korupcije (podaljšati zastaralne roke, več pooblastil za organe pregona, ipd.). Če bi to zahtevo malce bolje artikulirali in začeli zbirati podpise, bi lahko ideja dobila širšo podporo javnosti.

Po videnem sodeč je namreč očitno, da politika želi ta projekt predvsem zato, da bodo posamezniki ponovno nakradli generacijsko premoženje.

Zakaj je v 2 urah popolnoma spremenil mnenje, ter poklical na tiskovno agencijo za naknadno izjavo, ki je popolnoma nasprotna njegovi prvi izjavi? Je doživel kakšno čudno "razsvetljenje" ali ima prste vmes nekdo tretji? Odgovor je mislim da popolnoma jasen.

imaš različna mnenja glede tega, kdaj bi moral potekati referendum. Bistven argument za zgodnejši referendum je finančni, ker priprave na projekt stanejo že veliko denarja. Saj se spomniš TEŠa, kjer so nam potem govorili, da se ne splača več ustavljati projekta, ker smo že toliko vložili sredstev?

Pretiravati z zgodnostjo referenduma nima smisla (pa milijon prišparan pri bolj zgodnjem referendumu gor ali dol, sploh v smislu da bo referendum stal 5 milijonov, dal pa bo neuporabne rezultate, ker ključnih podatkov za odločanje sploh še ni na voljo). Kako naj državljani odločajo o projektu, o katerem ni znanih še nobenih številk? Marsikdo bi bil za JEK2, če bi stal toliko kot teš6 (1,4 milijarde). in večina ne bo za JEK2, ko bo seznanjena z dejstvom da bo skupaj z vsemi stroški in podražitvami, ki so tipične za vse jedrske elektrarne zgrajene v Evropi v zadnje 30 letih stal za 40 preplačanih tešov 6.

Ljudje imajo do jedrske energije v bistvu zelo emotiven odnos in nekaterih, na primer tudi tebe, ne bodo nikoli prepričale kakšnekoli številke.

Kot je več kot očitno slabo bereš tale forum, kajti mene prepričajo ravno številke, moj odnos do jedrske energije pa je strogo racionalen, tu nimajo čustva kaj iskat. Jedrska energija iz novih elektrarn pač ni več cenovno konkurenčna in dandanes predstavlja daleč najdražji vir energije. Lepo sem povedal, če bi JEK2 stal 1, morda 2, morda največ 3 milijarde bi se še lahko kaj pogovarjali, za obljubljenih 20 milijard skupaj s stroški financiranja, kar je realnih 60 do 70 milijard skupaj z vsemi stroški in podražitvami pa ni šans! Tudi za 20 milijard ni šans, to je več kot 33 tešov 6 po prvotni ceni in več kot 14 tešov 6 po več kot 2x prelačani ceni (1,4 milijarde EUR).

Levelized cost of electricity @ Wikipedia

Zato nas je bolje prešteti takoj, da ne zapravljamo brez veze denarja za razne študije, umeščanje v prostor, pogajanja itn.

Kaj bi ti štel, če je pa mnenje večine ljudi odvisno od tega za kakšno ceno in pod kakšnimi pogoji ga zgradimo? In teh podatkov še nimamo, torej ni nobenega smisla da na blef odločamo.

Je pa zanimivo, da je termin referenduma postal sedaj glavni problem. Tega nisem pričakoval, zdi se mi, da nekateri zgolj ne znajo izgubljati.

Glavni problem je da sploh še niso znani nobeni podatki o projektu, ki so ključni za odločanje.

ega nisem pričakoval, zdi se mi, da nekateri zgolj ne znajo izgubljati.

Kaj si s tem mislil? Saj ni še nihče izgubil. Se ti ne zdi da ni pošteno da gen energija zmeče 1,5 milijona evrov za izjemno agresivno, zavajujoče in lažnjivo oglaševanje projekta jek2, kar je 3x več kot je bil proračun največje stranke za zadnje volitve. Medtem ko druga stran običajnih državljanov, ki bi radi imeli delujoče zdravstvo, ceste, šolstvo, domove za starejše občane, študentske domove, javni prevoz in vse ostalo, ter ki ne bi radi plačevali 3x večjih položnic za elektriko zaradi jek2, preprosto nima teh finančnih sredstev za predstavitev svojega mnenja.

Sanjalo se ti je od 90% izkoriscenem hidropotencialu pri nas.

A lahko po slovensko? Nikjer nisem trdil da je hidro potencil 90 % izkoriščen, povedal sem da je 45 % izkoriščen, kar je navedeno tukaj:
https://mvd20.com/LETO2008/R32.pdf

Kvecjemu lahk dodas kaksnih 20% na to kar imamo zdaj

Glede na hidro potencial lahko proizvodnjo HE več kot podvojimo. Pa niti tega ne rabimo, lahko namesto tega pač več dodamo k drugim obnovljivim virom energije.

vkljucuje samo eno crpalno hidroelektrarno (Kozjak) ne pa "nekaj teh"

Nalašč bereš izjemno selektivno ali pa si funkcionalno nepismen. Napisal sem: "glede na to da imamo ČHE Avče, v planu ČHE Kozjak, pa še par takih se bo zgradilo." Naveden sestavek se navezuje na izgradnjo do leta 2050. In da do leta 2050 zgradimo ČHE Kozjak in še eno ali dve podobni črpalni elektrarni je več kot dosegljiv cilj, kaj točno ti ni jasno, kaj te mede?

Pa tudi ne mores gledati "lanski proizvod" ker je bilo izjemno deževno leto. lahko pa gledaš npr povprečje zadnjih 20 let.

Lahko povprečje zadnjih 20 let, ni problema, ne bo nebene bistvene razlike (bom dodal pa par procentov vetra ki ga prej sploh upošteval nisem). Happy now? Poanta je da se stari NEK in teš6 da brez težav nadomestit z obnovljivimi viri.

Iz hidro energije lahk realno racunas kaksnih dodatnih 2000 gwh letno, potem se pa konca

Prvič: govoriš bedarije nekaj na pamet. Drugič: tudi če bi to držalo, bi scenarij 100 % obnovljivih virov energije še vedno deloval.